Face match: kako prepoznavanje obrazov spreminja našo družbo

Prepoznavanje obrazov je tehnologija, ki uporablja biometrične značilnosti obraza za primerjavo, preverjanje ali identifikacijo oseb. V zadnjih letih je ta tehnologija doživela velik razvoj in napredek, zahvaljujoč umetni inteligenci in strojnemu učenju. Prepoznavanje obrazov se uporablja za različne namene, od varnosti in nadzora do izboljšanja uporabniške izkušnje in zabave. Vendar pa ima ta tehnologija tudi svoje omejitve in izzive, predvsem na področju varstva zasebnosti, etike in človekovih pravic. V tem članku bomo pogledali, kako se prepoznavanje obrazov uporablja v Evropi, kakšna so izzivi pri urejanju tega področja in kakšne so prednosti te tehnologije.

Prepoznavanje obrazov ima številne uporabne aplikacije v različnih industrijah in sektorjih.

Kako deluje prepoznavanje obrazov?

Prepoznavanje obrazov je proces, ki poteka v več korakih. Najprej je potrebno zajeti sliko obraza, ki jo lahko pridobimo iz različnih virov, kot so kamere, fotografije ali videoposnetki. Nato je treba obraz zaznati in izolirati od ostalega dela slike. To pomeni, da mora sistem najti meje obraza in določiti njegovo lego, orientacijo in razdaljo. Naslednji korak je ekstrakcija značilnic obraza, ki so edinstvene za vsako osebo. Te značilnice so lahko na primer oblika nosu, velikost oči, razmik med obrvmi ali razmerje med ustnicami. Te značilnice se nato pretvorijo v numerični vektor, ki predstavlja obraz v matematični obliki. Ta vektor se nato primerja z drugimi vektorji v bazi podatkov, kjer so shranjeni obrazi drugih oseb. Na koncu se izračuna stopnja podobnosti med dvema obrazoma in se vrne rezultat primerjave.

Zakaj se uporablja prepoznavanje obrazov?

Prepoznavanje obrazov ima številne uporabne aplikacije v različnih industrijah in sektorjih. Nekatere od njih so:

• Varnost in nadzor: prepoznavanje obrazov se lahko uporablja za identifikacijo osumljencev, iskanje pogrešanih oseb, preprečevanje goljufij ali terorizma, nadzorovanje dostopa do objektov ali storitev ali sledenje gibanju ljudi.
• Izboljšanje uporabniške izkušnje: prepoznavanje obrazov se lahko uporablja za avtentikacijo uporabnikov, prilagajanje vsebine ali ponudbe glede na njihove preference ali čustva, omogočanje interaktivnih iger ali zabavnih aplikacij ali olajšanje komunikacije in druženja.
• Zdravstvo in medicina: prepoznavanje obrazov se lahko uporablja za diagnosticiranje bolezni ali motenj, ki vplivajo na obraz, spremljanje vitalnih znakov ali čustvenega stanja pacientov ali za ustvarjanje personaliziranih protez ali implantatov.

GDPR določa, da so biometrični podatki, kot so podatki o obrazu, posebna kategorija osebnih podatkov, ki uživajo višjo stopnjo zaščite. To pomeni, da je za njihovo obdelavo potrebna izrecna privolitev posameznika ali druga zakonita podlaga, kot je javni interes ali zakonska obveznost.

Kakšna so evropska pravila o prepoznavanju obrazov?

Prepoznavanje obrazov je tehnologija, ki posega v temeljne pravice ljudi, kot sta pravica do zasebnosti in pravica do nediskriminacije. Zato je pomembno, da je njena uporaba urejena z ustrezno zakonodajo, ki zagotavlja spoštovanje teh pravic in preprečuje zlorabe ali kršitve. V Evropski uniji je glavni pravni okvir, ki se nanaša na prepoznavanje obrazov, Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), ki je začela veljati leta 2018. GDPR določa, da so biometrični podatki, kot so podatki o obrazu, posebna kategorija osebnih podatkov, ki uživajo višjo stopnjo zaščite. To pomeni, da je za njihovo obdelavo potrebna izrecna privolitev posameznika ali druga zakonita podlaga, kot je javni interes ali zakonska obveznost. Poleg tega morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za varovanje teh podatkov, kot so minimalizacija, anonimizacija, šifriranje ali nadzor dostopa.

GDPR tudi daje posameznikom pravico do dostopa, popravka, izbrisa ali ugovora na obdelavo njihovih biometričnih podatkov. Poleg GDPR obstajajo v Evropi in specifično v Sloveniji še drugi akti in pravilniki, kot je recimo Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Cilj vseh teh dokumentov pa je prepoznati tveganja pri uporabi umetne inteligence in aplikacij za prepoznavanje obrazov ter omogočiti uporabnikom varno delo z njimi. Ker se take in podobne aplikacije, ki uporabljajo vse več naših osebnih podatkov, hitro razvijajo, mora temu slediti tudi zakonodaja, zato na tem področju ves čas prihaja do različnih posodobitev.

E-rasta raziskuje meje mogočega

Prepoznavanje obrazov je tehnologija, ki ima velik potencial za izboljšanje naše družbe, vendar tudi veliko tveganje za posameznikovo zasebnost. Zato je pomembno, da se prepoznavanje obrazov uporablja na odgovoren in etičen način, ki spoštuje človekove pravice in temeljne vrednote. Prav tako je pomembno, da se prepoznavanje obrazov nadzoruje in regulira z ustreznimi zakoni in pravili, ki zagotavljajo transparentnost, odgovornost in pravičnost. Nazadnje je pomembno, da se prepoznavanje obrazov razvija in izboljšuje z vključevanjem različnih strokovnjakov, deležnikov in uporabnikov, ki lahko prispevajo k njegovi kakovosti, varnosti in zanesljivosti.

V Sloveniji obstajajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in razvojem tehnologije prepoznavanja obrazov. Eden od njih je podjetje Erasta, ki se osredotoča na praktično implementacijo prepoznavanja obraza, biometričnih fotografij in aplikacij na podlagi takih fotografij. Erasta ponuja rešitve za različne namene, kot so varnost, identifikacija, marketing, zabava in izobraževanje. Več o njih lahko najdete na njihovih spletni straneh in socialnih medijih.