Pomladni nalivi na slovenskih avtocestah ustvarjajo pogoje, na katere vozniki pogosto niso pozorni. Asfalt je na videz le moker, v globokih kolesnicah, ki so jih izdolbli tovornjaki, pa stoji voda. Pri neprilagojeni hitrosti lahko avtomobil za nekaj sekund zapelje na vodo in postane neobvladljiv.
Vodni klin in izguba stika s podlago
Pojav imenujemo vodni klin ali akvaplaning. Nastane ob trenutku, ko profil pnevmatike ne more več dovolj hitro odvajati vode z asfalta. Pred kolesom se nabere tekočina in ob določeni hitrosti pnevmatika zapelje na to vodno plast.
Stik s cestiščem se prekine.
Vozilo v tem trenutku ne pospešuje, ne zavira in ne reagira na premike volana. Preprosto drsi po vodi. Inštruktorji, ki poučujejo, kako poteka varna vožnja, redno opažajo presenečenje voznikov ob prvem srečanju z akvaplaningom. Avtomobil drsi naravnost. Elektronski sistemi, kot je ESP, in opozorilne lučke tu ne pomagajo, saj kolesa nimajo fizičnega stika s podlago.
Tišina in prazen volan
Preden vozilo zdrsne s ceste, se pojavijo jasni opozorilni znaki. Na primorski avtocesti med Vrhniko in Logatcem se ob nalivih voda hitro nabere v kolesnice. Voznik na prehitevalnem pasu morda ohranja hitrost 110 kilometrov na uro, ker ima občutek, da avto dobro drži smer.
Prvi znak akvaplaninga je sprememba zvoka.
Hrup vode, ki brizga v blatnike, potihne. Pnevmatike zdaj drsijo po vodni gladini. Obrati motorja se pogosto rahlo povečajo, ker pogonska kolesa izgubijo upor in se zavrtijo v prazno. Volan postane zelo lahek, saj pnevmatike ne ponujajo več upora cestišča.
Napačne reakcije
V tem trenutku vozniki pogosto naredijo napako. Instinktivno se odzovejo na dva načina. Prvi je močan pritisk na zavoro. Drugi je sunkovit premik volana, da bi popravili smer. Obe potezi sta izredno nevarni.
Dokler vozilo drsi po vodi, te poteze nimajo učinka. Težava nastane nekaj metrov kasneje, ko pnevmatike prebijejo vodo in spet primejo grob asfalt. Če so prednja kolesa takrat obrnjena vstran, bo avto ob stiku s cesto sunkovito zavil v tisto smer. To pogosto vodi v trčenje z vozili na sosednjem pasu. Močno zaviranje ima podoben učinek, saj ob ponovnem stiku s podlago povzroči blokado koles in vrtenje vozila okoli svoje osi.
Kako ukrepati ob vodnem klinu
Reševanje te situacije zahteva miren pristop in zavedanje o delovanju vozila.
- Noga mora takoj spustiti stopalko za plin.
- Pri ročnem menjalniku se nemudoma pritisne sklopka, s čimer se prekine prenos moči na pogonska kolesa.
- Volan naj ostane v nevtralni, naravnost usmerjeni legi, tudi če zadek nekoliko zanaša.
- Nato preprosto počakajte.
Ko hitrost pade za nekaj kilometrov na uro, teža vozila prebije vodni film. Pnevmatike znova dobijo stik s podlago. Ker so kolesa poravnana in ne zavirajo, avtomobil mirno nadaljuje začrtano pot.
Fizikalnih zakonitosti se ne da zaobiti. Obrabljene pnevmatike z manj kot tremi milimetri profila izgubijo stik pri precej nižjih hitrostih, saj kanali ne morejo odvajati zadostne količine vode. Hitrost in količina vode ob začetku dežja določata mejo oprijema. Najboljši način za preprečevanje vodnega klina je pravočasno zmanjšanje hitrosti takoj, ko začne deževati.
