Pomlad prebuja celinsko Slovenijo in vleče na Primorsko. Namesto gneče ob obali pa se včasih splača zaviti z avtoceste malo prej. Vipavska dolina je marca odlična. Burja prežene meglo, narava zeleni, domačini pa imajo čas za klepet. Najboljši izleti po Sloveniji so včasih tisti, ki ne vodijo do najbolj znanih znamenitosti, ampak v skrite kotičke.
Jutranji skok nad dolino
Pedrovo je majhna vasica visoko nad Branikom. Nekoč je bila skoraj prazna, zdaj pa so stare kamnite hiše lepo obnovili. Od izvoza pri Selu tja vodi ovinkasta cesta, z Branika pridete v manj kot desetih minutah.
Z vasi se ob jasnem vremenu vidi daleč v Furlansko nižino. Kratek sprehod med starimi zidovi hitro pokaže, zakaj so si tu dom ustvarili ekološki kmetje in umetniki. Diši po suhi travi in pomladi. Trgovin ni, stalnih prebivalcev je le peščica, miru pa na pretek.
Malo nižje v dolini stoji grad Rihemberk, eden naših največjih gradov. Zidovi skrivajo zgodovino goriških grofov in rodbine Lanthieri. Po vojni je bil grad v slabem stanju, a so osrednji stolp in obzidje pred kratkim obnovili. Z vrha se vidi celotna spodnja Vipavska dolina. V temnih grajskih kleteh imajo pomembno prezimovališče redki netopirji. Za raziskovanje dvorišč in obzidja si vzemite kakšno uro.
Kosilo v najožjih ulicah
Za kosilo se zapeljite proti sredini doline do vasi Goče. Od Branika potrebujete slabe pol ure vožnje. Vasica pod spomeniškim varstvom je znana po ozkih ulicah oziroma gasah, kjer se pogosto komaj srečata dva človeka. Avto morate pustiti zunaj naselja. Kamnite hiše so zgrajene na tesno v obliki Andrejevega križa, kar zelo uspešno blaži moč burje. Posebnost vasi so obokani vinski hrami. Pod zemljo naj bi jih bilo celo več kot je zgoraj hiš.
Na turističnih kmetijah tu običajno ni dolgih jedilnikov. Gospodinja na mizo prinese tisto, kar je pač skuhala. Spomladi to pomeni:
- Gosto vipavsko joto z repo, ki je nekoliko slajša od kraške različice in obvezno vsebuje domačo klobaso.
- Domače testenine z divjimi šparglji iz okoliških gozdov.
- Kuhane štruklje na maslu in drobtinah.
Zraven se prileže še kozarec zelena ali pinele. Gre za lokalni sorti, ki odlično uspevata na vetrovnih tleh te doline.
Popoldne med izviri in vinogradi
Le deset minut od Goč leži Erzelj. Vas je razpršena na več zaselkov in preseneča z izobiljem vode v precej suhi okolici. Pravijo celo, da imajo več izvirov kot zaselkov. Lokalno društvo je zato tam uredilo krožno pot med vodnimi viri.
Pot je nezahtevna in pelje mimo vinogradov ter skozi manjše gozdičke. Za celoten krog boste potrebovali slabi dve uri. Hodite mimo starih kamnitih korit in vodnjakov, ob katerih so domačini nekoč prali perilo in napajali živino. Voda iz nekaterih izvirov naj bi bila po starem izročilu zdravilna, vsekakor pa na poti prijetno osveži.
S Tabora nad vasjo se odpre še zadnji pogled na Nanos in Čaven. Takšen izlet ne potrebuje urnika. Razdalje so kratke, domačini pa nikamor ne hitijo. Vipavska dolina tu živi povsem svoj ritem, daleč od gneče in hitrega tempa.
