Avtomobili so danes polni opozorilnih sistemov. Namesto zvoka motorja vozniki med vožnjo nenehno poslušajo piske in alarme. Zapelješ čez zbledelo sredinsko črto na cesti ali za spoznanje prekoračiš hitrost, in avto te takoj opozori.
Sistemi za pomoč vozniku
Avtomobilska industrija vgrajuje vedno več elektronike. Zaradi evropskih predpisov so asistenčni sistemi postali obvezen del vsakega novega vozila. Na papirju to deluje pametno, saj računalniki ne pijejo, ne tipkajo po telefonu in ne zaspijo. Sistem za samodejno zaviranje v sili dejansko pomaga preprečiti marsikateri trk. Radarski tempomat pa precej olajša vožnjo v zastojih.
Težava nastane na pravih cestah. Na ozki lokalni cesti brez sredinske črte se sistem za ohranjanje voznega pasu včasih zmede in volan nenadoma potegne proti robu cestišča. Kamere za prepoznavanje prometnih znakov lahko napačno preberejo nalepko z omejitvijo na zadnjem delu tovornjaka ali znak za izvoz z avtoceste. Avto lahko takrat samodejno zavira, kar preseneti voznika in tiste, ki vozijo za njim.
Višji stroški popravil
Proizvajalci vgrajujejo senzorje, kamere in radarje za vetrobransko steklo, v masko, ogledala in odbijače. Zato rahel trk na parkirišču ne pomeni več samo popravila pločevine ali zamenjave plastike. Račun pri mehaniku hitro naraste na več tisoč evrov.
Zamenjava poškodovanega odbijača zdaj precej pogosto zahteva:
- nakup novih radarskih senzorjev,
- uporabo opreme za kalibracijo kamer,
- več računalniškega in mehanskega dela.
Zaradi dražjih popravil rastejo tudi premije kasko zavarovanj. Varnostni sistemi tako neposredno vplivajo na višje stroške lastništva avtomobila.
Kamere za nadzor voznika
Med novejšo obvezno opremo spadajo kamere, ki spremljajo voznikovo pozornost. Sistem opazuje premike oči in položaj glave. Če preveč časa gledate v zaslon na armaturni plošči ali pripirate oči, avto zapiska. To pomaga preprečevati nesreče zaradi zaspanosti za volanom.
Sistem pa včasih deluje slabo. Senzorje lahko zmotijo določena sončna očala. Opozorilo se lahko vklopi, če med čakanjem pri rdeči luči pogledate skozi stransko okno. Nekatere voznike to neprestano opozarjanje moti in povzroča slabo voljo med vožnjo.
Zanašanje na sisteme
Vozniki se hitro navadijo na pomoč elektronike. Marsikdo pri menjavi pasu ne preveri več mrtvega kota z zasukom glave, ampak se zgolj zanese na opozorilno lučko v ogledalu. To postane nevarno ob slabem vremenu. Če so senzorji prekriti z umazanijo ali snegom, sistem ne deluje. Reakcijski čas voznika, ki dogajanja okoli sebe ne spremlja več sam, se močno podaljša.
Vožnja z asistenčnimi sistemi vpliva na vozniške navade. Kdor je navajen na stalno pomoč kamer in radarjev, ima pogosto več težav pri ocenjevanju razdalje in parkiranju, ko teh pripomočkov v drugem avtomobilu nima.
Upravljanje teh sistemov je v veliki meri prepuščeno zaslonom na dotik. Veliko voznikov pred začetkom vožnje išče ustrezne menije in izklaplja določena zvočna opozorila, preden sploh speljejo.
Novi avtomobili so zaradi takšnih predpisov varni in bolje ščitijo potnike v primeru trka. Hkrati pa od voznika zahtevajo prilagajanje na precej več opozoril in neposrednih posegov elektronike v samo upravljanje vozila.
