Konec marca je zjutraj pogosto še slana. Navzven drevesa mirujejo, v resnici pa korenine že črpajo vodo in sokovi se dvigajo v krošnjo. Če z obrezovanjem odlašamo, drevo izgublja energijo.
Konec marca ali v začetku aprila je zadnji čas za zimsko obrezovanje jablan in hrušk.
Pretok sokov in brstenje
Pri uspešnem vrtnarjenju moramo ujeti pravi čas. Ko popki nabreknejo in pozelenijo, je drevo že porabilo zimske zaloge hranil za veje, ki jih bomo morda kmalu odrezali. Zato z obrezovanjem pohitimo.
Če režemo v fazi brstenja, iz ran izteka veliko soka. Rastlina izgubi moč za razvoj cvetov in plodov. Z obrezovanjem poskrbimo, da je krošnja zračna. Tako svetloba doseže sredino drevesa. V gostih krošnjah se namreč vlaga zadržuje dlje časa, kar povečuje tveganje za razvoj glivičnih bolezni.
Pravilna rez in ostra oprema
Z rezjo usmerjamo rast drevesa. Za to potrebujemo ostre škarje in žage. Topo orodje tkivo zmečka namesto da bi ga gladko odrezalo. Na zmečkanih mestih prevodni kanali odmrejo, rane se celijo dlje, tveganje za okužbe pa je večje.
Najprej vedno odrežemo suhe in bolne veje. To je osnova pri vsakem obrezovanju. Zatem odstranimo veje, ki rastejo proti notranjosti krošnje ali se križajo. Kjer se veje drgnejo, se lubje poškoduje in nastane mesto za vstop bolezni.
Pri oblikovanju krošnje upoštevamo naslednje:
- Odstranimo bohotivke (navpične poganjke), ki črpajo hranila, a ne rodijo.
- Razredčimo preveč goste dele krošnje, da zrak lažje kroži.
- Predolge rodne veje skrajšamo, da se jeseni pod težo sadja ne odlomijo.
Preprečevanje poškodb lubja
Ko žagamo debelejše veje, se pogosto zgodi, da teža veje raztrga lubje po deblu navzdol. Nastanejo velike rane. Zato debelejši les žagamo postopoma, v treh korakih.
Najprej vejo zarežemo od spodaj, približno deset centimetrov od debla. Drugi rez naredimo od zgoraj, nekoliko dlje od prvega reza, da veja odpade. Na koncu gladko odžagamo preostali štrcelj ob vevnem ovratniku.
Nepravilno rezanje in puščanje čepov
Velika napaka pri obrezovanju je puščanje čepov. Gre za kratke ostanke vej, ki ostanejo na deblu. Lubje ne more prerasti teh štrcljev, zato se les začne sušiti. Skozi to odmrlo tkivo v drevo prodrejo glive in bakterije, zaradi česar lahko deblo začne trohneti.
Če vejo odrežemo tik ob vevnem ovratniku – zadebelitvi pri stiku z deblom – bo drevo rano v nekaj letih prekrilo z novim tkivom, ki mu pravimo kalus. Drevo se tako pozdravi samo. Uporaba cepilnih smol in premazov večinoma ni potrebna. Pod premazom se lahko celo nabira vlaga, kar upočasni celjenje.
Posledice prepoznega obrezovanja
Če z zimsko rezjo čakamo predolgo, zmotimo naravni ritem drevesa. Prepozno obrezovanje spodbudi prekomerno rast. Drevo med brstenjem izgubi del krošnje in to poskuša hitro nadomestiti z novimi vodnimi poganjki.
Takšni poganjki običajno ne rodijo. Krošnjo le zgostijo, listje pa zasenči notranjost. Plodovi so zaradi pomanjkanja svetlobe manjši, pojavi se lahko tudi več bolezni, kot sta škrlup in pepelovka. Zato je smiselno, da sadno drevje uredimo zdaj, še preden se vegetacija v polnosti prebudi.
