Sodobne pametne naprave že dolgo ne kažejo samo časa. Na zapestju dejansko nosimo majhen diagnostični aparat. Ta sproti spremlja dogajanje v telesu in nas opozarja na spremembe. Od preprostih podaljškov telefonov so se te naprave razvile v uporabna orodja za nadzorovanje dnevnih naporov.
Kaj se dogaja pod kožo
Proizvajalci so včasih tekmovali s številom obvestil na zaslonu. Zdaj je poudarek drugje. Koraki in klici niso več glavni prodajni adut. Bistvena je analiza okrevanja, kjer ima glavno vlogo variabilnost srčnega utripa (HRV). To so tiste tisočinke sekunde razlike med posameznimi utripi srca. Večje razlike pomenijo bolj spočito telo.
Če se bliža prehlad, če ste preveč trenirali ali pa imate za sabo naporen sestanek, se razmiki med utripi izenačijo. Današnji algoritmi to hitro opazijo. Ura zjutraj ne izriše samo grafa spanja, ampak oceni, koliko sploh zmorete tisti dan. To pride prav povsem običajnim ljudem, ne samo profesionalnim športnikom. Signali telesa so preprosto prevedeni v številke.
Prilagajanje podatkov življenjskemu slogu
Kako boste te podatke brali, je odvisno od vas. Cilj je predvsem boljša razporeditev energije.
Študenti imajo pogosto povsem razmetan urnik. Med izpiti premalo spijo, pijejo preveč kave in jejo takrat, ko imajo čas. Analiza spanca na zaslonu jim lahko precej nazorno pokaže trenutek, ko glava ne sprejema več informacij. Namesto da bi se ob dveh ponoči še vedno silili z učenjem, jim podatek o slabem okrevanju da vedeti, da je čas za posteljo.
Pri tistih v napornih službah je zgodba drugačna. Sestanki in potovanja hitro podrejo naravni ritem. Ljudje na vodstvenih položajih radi ignorirajo utrujenost. Pametna naprava tu deluje kot zunanji opazovalec. Če indeks okrevanja več dni zapored kaže slabo sliko, je to znak za pavzo. Takrat se lažje odločite, ali boste šli po službi dvigovat uteži ali pa bo za tisti dan dovolj že kratek sprehod.
Tudi družinsko življenje prinaša svoj stres. Kombiniranje službe in otrok hitro pobere energijo. Ura sicer ne bo preprečila nočnega vstajanja, bo pa izmerila, koliko globokega in REM spanca vam je sploh ostalo. Tako vsaj veste, pri čem ste. Ko vidite, da ste objektivno povsem izžeti, se boste lažje nehali obremenjevati z vsemi nalogami, ki vas še čakajo tisti dan.
Osnovne lastnosti dobrih merilnikov
Pri izbiri ure ne glejte samo zaslona. Senzorji so tisti, ki štejejo. Optični merilniki utripa so danes vgrajeni povsod. Razliko v kakovosti pogosto naredijo senzorji za temperaturo kože in elektrokardiogram (EKG). Z njimi ura opazi spremembe in nakazuje bolezni prej, preden sploh začutite prve simptome.
Baterija je še vedno velik problem. Če morate napravo polniti vsak dan, z njo ne boste mogli zanesljivo spremljati nočnega spanca. Da bi dobili pametne podatke, mora biti ura na roki več dni zaporedoma. Modeli, ki zdržijo cel teden, so v praksi veliko bolj uporabni.
Potem je tu še programska oprema. Gole številke vam ne bodo veliko pomagale. Dobre aplikacije teh podatkov ne samo prikažejo, ampak zraven napišejo še konkreten nasvet, kaj glede na trenutno stanje sploh lahko naredite.
Kaj dobite za svoj denar
Trg je precej raznolik, zmogljivosti senzorjev pa sledijo cenam.
- Cenejši modeli do 200 evrov večinoma ponujajo osnovne funkcije. Z njimi boste šteli korake, brali SMS sporočila in dobili grobo oceno spanca. Ura bo vedela, kdaj ste šli v posteljo, pravih podrobnosti o telesu pa od nje ne pričakujte.
- Srednji cenovni razred od 300 do 500 evrov prinese največjo razliko v uporabnosti. Ti modeli imajo boljše algoritme in natančne senzorje. Z njimi lahko redno spremljate HRV in dobite precej jasno sliko o svojem zdravju.
- Najdražje ure nad 800 evrov izstopajo predvsem po materialih. Namesto plastike dobite titan in safirno steklo, medtem ko so sami senzorji večinoma enaki tistim iz srednjega razreda. Tu v resnici plačate za lepši videz in trpežnejše ohišje.
Pametne naprave so se tako zasidrale v naš vsakdan, da o njihovem delovanju sploh ne razmišljamo več. Zbirajo podatke in nam dajejo povratne informacije, s katerimi se lahko vsaj malo izognemo popolni izčrpanosti, če se že ne moremo znebiti samega stresa.
