Prva slana pride praviloma ponoči, tiho in brez opozorila. Zjutraj je vrt videti kot pobeljen, opoldne pa so oleander, fuksije in mlade vrtnice črni in povešeni. Zaščite rastlin pred zimo in prvimi zmrzali zato ne odlagajte na »nekoč ta teden«.
Kaj mraz naredi rastlinskim celicam?
Večina škode ne nastane zato, ker bi rastlina zmrznila kot kocka ledu. Ko temperatura pade pod ničlo, voda najprej zamrzne v prostorih med celicami. Led nato vleče vodo iz celic, te se izsušijo, membrana pa se zguba in poči.
Dovolj veliki kristali ledu tkivo poškodujejo tudi mehansko. Še slabše je hitro odtajanje. Jutranje sonce na zmrznjenem listu uniči celice hitreje, kot bi lahko vsrkale vodo nazaj. Zato je škoda na južni strani rastline pogosto večja.
Rastline, ki so se na hlad pripravljale postopoma, so odpornejše. Tiste, ki so jih razvajali topli dnevi in dušik v gnojilu, imajo mehka, vodnata tkiva in mraza ne prenesejo.
Kdaj in kaj prekriti?
Merilo ni koledar, ampak vremenska napoved. Če za noč kaže okoli 0 °C ali manj, je čas za ukrepanje. Prekrivanje tri tedne prej je prav tako napaka, saj rastlina pod odejo ostane v vlagi in toploti, to pa privablja plesen.
Najbolj ogrožene so rastline v lončkih, mlade sadike, vednozelene sredozemske vrste, kot so rožmarin, lovor in lavanda, ter hortenzije, ki cvetne brste za prihodnje leto nosijo že zdaj. Korenine v loncu so mrazu izpostavljene z vseh strani, v vrtni zemlji pa jih greje zemlja sama.
Postopek po korakih
- Zvečer pred prvo napovedano slano rastlino zalijte, vendar zmerno. Vlažna zemlja drži toploto bolje kot suha.
- Lonce premaknite k južni steni hiše, ob zid ali pod napušč. Postavite jih na les ali stiroporno ploščo, ne neposredno na hladne tlakovce.
- Posodo ovijte z jutino ali kokosovo vrvjo in jo obložite s suhim listjem.
- Čez krošnjo napnite oporo iz kolov ali žične mreže, da pokrivalo ne leži na listih.
- Čez oporo povlecite zaščitno runo in ga ob tleh pritrdite s kamni ali klini.
- Zjutraj, ko je zrak toplejši od 5 °C, pokrivalo odstranite ali ga vsaj odprite.
Napake pri izbiri materiala
Najpogostejša napaka je navadna plastična folija. Zdi se trdna in nepredušna, ravno to pa je težava. Folija, ki se dotika lista, prenaša mraz naravnost v tkivo. Pod njo se nabira kondenz, čez dan se zrak v soncu segreje, ponoči pa temperatura spet strmo pade.
Bolj primerno je zaščitno runo iz polipropilena. Tanko, z gostoto okoli 17 g/m², zadrži dve do tri stopinje, gostejše, okoli 50 g/m², pa nekaj več. Diha in prepušča svetlobo. Tudi jutena vreča je dobra, dokler ostane suha. Premočena postane težka in hladna.
Druga napaka je pretesno zavijanje. Zrak med runom in rastlino deluje kot izolacija, zato pokrivalo ne sme biti napeto kot vreča. Tretja je prekrivanje same krošnje brez korenin v loncu. Četrta so časopisi in kartonske škatle, ki ob prvem dežju razpadejo.
Kaj se zgodi, če rastlina ostane gola?
Pri rahli slani, okoli −1 °C, se na mehkih listih pojavijo temne, vodenaste lise. Rastlina pogosto preživi, a izgubi listje in cvetne brste. Pri −3 °C ali nižje propadejo tudi mladi poganjki, pri sredozemskih vrstah pa pogosto cela rastlina.
Oleander lahko po zmrzali še požene iz starega lesa, lovor pa pogosto ne. Poškodovanih delov ne obrezujte takoj, ker rastlino varujejo pred naslednjim mrazom. Z rezjo počakajte do pomladi, ko se pokaže, kje je les še živ.
Ena sama noč lahko uniči delo celega leta. Pokrivalo, nekaj kolov in deset minut zvečer pa stanejo precej manj kot nova rastlina spomladi.
