Poletna vročina popušča in gredice počasi prehajajo v jesenski ritem. Čeprav na vrtu še vedno pobiramo pridelke, že zdaj načrtujemo pomlad. Konec avgusta je namreč čas za sajenje jagod. Od tega opravila je odvisno, koliko plodov bomo imeli naslednje leto.
Sajenje spomladi prinaša manj pridelka
Jagode so rastline, ki se ravnajo po dolžini dneva in nočnih temperaturah. Cvetne nastavke za naslednje leto tvorijo jeseni, ko se dnevi krajšajo. Če sadike posadimo šele spomladi, ta proces preprosto zamudimo.
Spomladi posajena jagoda bo večino energije usmerila v rast korenin in iskanje vode. Plodov bo malo, pridelek pa precej manjši. Zato uspešno vrtnarjenje zahteva, da jagode posadite že ob koncu poletja.
Tla so konec avgusta še vedno topla od poletnih dni. Topla zemlja in nekoliko hladnejši zrak sta dobra kombinacija za hitro rast korenin. Rastlina ima pred pravimi ohladitvami dovolj časa, da se dobro ukorenini na novem mestu.
Izbira in priprava tal
Pred sajenjem izberite primerno mesto na gredi. Jagode so občutljive na nekatere bolezni v tleh, zato jih ne sadite tam, kjer so prej rasle rastline, ki prenašajo verticilijsko uvelost. Ta glivica lahko hitro uniči nov nasad.
Odsvetovane predhodne kulture so:
- paradižnik,
- krompir,
- paprika,
- jajčevci.
Na gredah, kjer so rasle te razhudnikovke, jagod ne sadimo vsaj tri do štiri leta. Zemljo pred sajenjem globoko prekopajte. Rahla tla koreninam olajšajo rast in črpanje hranil iz prsti.
Zemlji dodajte zrel kompost za več organske snovi. V težkih in ilovnatih tleh voda pogosto zastaja, kar povzroči gnitje korenin. Tam raje pripravite dvignjene gredice za lažje odtekanje vode. Izogibajte se pretiranemu gnojenju z dušikom. Ta spodbudi rast listov namesto cvetov, rastline pa bodo hitreje napadle uši in pršice.
Pazite na globino sajenja
Pri sajenju bodite pozorni na pomembno podrobnost. Odebeljeni del rastline, od koder poganjajo listi in mu pravimo srček, mora biti poravnan s površino tal.
Če sadiko posadite pregloboko in srček zasujete z zemljo, bo ob jesenskem dežju zgnila. Če je posajena preplitvo, bo zgornji del korenin ostal na zraku in se izsušil, pozimi pa pomrznil. Zemljo okoli sadike dobro potlačite. Takoj po sajenju sledi obilno zalivanje, da se prst sprime s koreninami.
Posledice poznega sajenja
Pogosta napaka je sajenje pozno oktobra ali celo novembra. Ko se zemlja preveč ohladi, korenine prenehajo rasti. Pozno posajena sadika gre v zimo brez razvitega koreninskega sistema.
Takšne rastline pozimi pogosto propadejo. Voda v tleh ob zmrzovanju poveča prostornino, in ker zemlja pozimi večkrat zmrzne in se odtaja, se prst premika. To dobesedno izrine slabo ukoreninjene jagode na površje. Spomladi na gredi ostanejo le suhi ostanki, tiste rastline, ki preživijo, pa prvo leto zelo slabo rastejo.
Zalivanje po sajenju
Po sajenju pazite na vlago v tleh. Konec avgusta so dnevi lahko še vedno vroči in sušni. Mlade sadike imajo plitve korenine in potrebujejo vlago na površju. Redno zalivajte prve tri tedne.
Ko se začne pravo jesensko deževje, zalivanje zmanjšajte, da preprečite razvoj glivičnih bolezni na listih. Sajenje ob pravem času in skrb za vlago sta glavna pogoja, da bodo jagode dobro prezimile in spomladi bogato obrodile.
