Poletni vročinski valovi nas prisilijo, da zapremo okna in spustimo senčila. Pregrevanje s tem sicer preprečimo, a stanovanje postane zaprta škatla. V njej se hitro naberejo onesnaževala, zrak se poslabša in to se pozna na našem počutju.
Zakaj vročina poslabša zrak v prostorih
V vsakem domu je polno virov hlapnih organskih spojin (VOC). Sproščajo se iz laminata, lepil v pohištvu, sintetičnih tkanin, barv in osvežilcev zraka. Pri 20 stopinjah je to oddajanje minimalno. Ob rednem zračenju ga sploh ne opazimo. Ko pa se prostor segreje nad 28 stopinj, se materiali mikroskopsko razširijo in kemikalije prehajajo v zrak precej hitreje.
Za slab zrak v pregretem stanovanju so največkrat krivi formaldehid, benzen in toluen. Ker so okna zaradi zunanje vročine zaprta, zrak ne kroži. Te snovi ostanejo v višini naših dihal. Zrak postane težek, vonj pa neprijeten. Vročina preprosto pospeši izločanje kemikalij iz povsem običajnih stvari v našem domu.
Vpliv slabega zraka na telo
Ob stiku z visoko koncentracijo teh spojin se naša sluznica izsuši in vname. Začnejo nas peči oči, praska nas v grlu, pojavijo se glavoboli in utrujenost. Pri astmatikih ali ljudeh s kroničnimi težavami dihal se stanje poslabša. V gradbeništvu in medicini se za te simptome včasih uporablja izraz sindrom bolne zgradbe.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ima za notranje prostore določene meje. Formaldehid ne sme presegati 0,1 miligrama na kubični meter. Za trdne delce PM2.5 je dnevna meja 15 mikrogramov. V zaprtem in vročem stanovanju te številke poleti hitro zrastejo. Najbolj so na udaru otroci. Glede na svojo težo vdihnejo več zraka kot odrasli, njihova pljuča pa se še razvijajo.
Težave z nočnim zračenjem v mestih
Zračenje ponoči je osnovni način ohlajanja. Na podeželju deluje odlično, v mestih pa ima svoje slabe strani. Asfalt in beton se čez dan segrejeta in ponoči to toploto oddajata. Nastanejo toplotni otoki. Ker poleti pogosto ni vetra, izpušni plini in prizemni ozon ostanejo na mestnih ulicah.
Če v središču mesta odpremo okno ob treh zjutraj, v spalnico pogosto spustimo zunanji smog. Zrak je resda hladnejši, a poln drobnih delcev iz prometa. Tako izbiramo med pregreto sobo z domačimi kemikalijami in hladnejšim, a umazanim zunanjim zrakom. Domači merilniki zraka po odprtju oken v mestih redno zaznajo hiter dvig delcev PM10 in PM2.5.
Čiščenje zraka s pomočjo tehnologije
Tu si lahko pomagamo s tehnologijo. Sodobne klimatske naprave ne skrbijo le za nižjo temperaturo. Ko prostor ohladijo na 24 do 26 stopinj, s tem fizično ustavijo hitro izhlapevanje kemikalij iz pohištva. Materiali niso več pod toplotnim stresom in v zrak oddajajo opazno manj hlapnih spojin.
Poleg temperature se zniža tudi vlažnost, ki poleti pogosto preseže 70 odstotkov. Zaradi vlage se težje potimo in ohlajamo, v kotih pa se hitreje razvijeta plesen in pršice. Ko klimatska naprava zniža vlago na 40 do 60 odstotkov, je zrak lažji za dihanje, razmere za mikroorganizme pa se poslabšajo.
Učinkovitost filtrov
Vsaka klimatska naprava ima osnovne grobe filtre. Ti predvsem ščitijo njeno notranjost pred prahom in ustavijo večje delce ter lase. Za dejansko izboljšanje zraka pa so potrebni drugačni filtri.
Filtri z aktivnim ogljem nase vežejo vonjave in hlapne organske spojine. Njihova površina je porozna in nanjo se plini dobesedno ujamejo. Nekatere naprave imajo vgrajene še HEPA filtre in ionizatorje. HEPA filter zadrži večino delcev do velikosti 0,3 mikrometra, kamor spadajo cvetni prah, spore plesni in smog, ki pride v stanovanje med zračenjem.
Nevtralizacija virusov in bakterij
Nekateri modeli uporabljajo tehnologijo hladne plazme ali napredne ionizacije. Naprava sprošča hidroksilne radikale, ki se vežejo na beljakovinske ovojnice virusov in bakterij ter jih s tem uničijo. Prav tako razbijajo molekule neprijetnih vonjav. Prah in delci smoga se v zraku združijo, postanejo težji in padejo na tla, od koder jih preprosto posesamo.
Ogljikov dioksid ob zaprtih oknih
Večina klimatskih naprav ne dovaja zunanjega zraka. Zato ob zaprtih oknih narašča raven ogljikovega dioksida (CO2), ki ga izdihamo. V dnevni sobi, kjer je več ljudi, raven hitro preseže 1000 ppm. Takrat padeta naša zbranost in koncentracija. Pri 1500 ppm postane zrak zatohlega vonja.
Najboljša rešitev je kratko in intenzivno zračenje. Okna odpremo na stežaj za tri do pet minut, najbolje zjutraj ali zvečer. V tem času zamenjamo zrak, raven CO2 pade, stene in pohištvo pa se ne utegnejo segreti. Ko okna zapremo, klima nov zrak ohladi in prefiltrira zunanje delce. Obstajajo pa tudi naprave, ki same zajemajo zunanji zrak, ga prefiltrirajo in ohladijo pred vpihom v prostor. S tem odpade potreba po odpiranju oken.
Vzdrževanje sistema
Čiščenje zraka deluje samo pri redno vzdrževani napravi. Umazan filter zraka ne čisti več, ampak ga lahko celo onesnažuje. Naprava mora zrak potiskati skozi oviro, zato porabi več elektrike in slabše hladi. Vlaga na umazanih delih omogoča razvoj bakterij. To pogosto zavohamo kot kiselkast vonj, ko klimo prižgemo.
Osnovne protiprašne filtre je treba poleti oprati pod tekočo vodo vsaj enkrat na mesec. Filtre z aktivnim ogljem pa zamenjamo po navodilih proizvajalca. Le z rednim servisom in čiščenjem toplotnega izmenjevalnika bo zrak iz naprave resnično čist.
Merjenje kakovosti zraka
Kakovosti zraka nam ni treba več ocenjevati na pamet. Na voljo so cenovno dostopni senzorji, ki merijo temperaturo, vlago, CO2, PM2.5 in hlapne organske spojine.
Če senzor postavimo v bivalni prostor, hitro vidimo, kaj se dogaja. Zrak se poslabša med kuhanjem ali po uporabi čistil, če oken ne moremo odpreti. Ko prižgemo klimatsko napravo z ustreznimi filtri, se vrednosti popravijo. S takšnim merilnikom lažje ocenimo, kdaj je treba odpreti okno in kdaj je bolje zrak očistiti strojno.
Čistejši zrak doma
Kakovosten zrak v stanovanju je pomemben za naše zdravje, posebej ob hudih poletnih vročinah. Če poskrbimo za primerno temperaturo, nižjo vlago in filtracijo, razbremenimo svoja dihala in ožilje. Tako nismo več povsem odvisni od zunanjih temperatur, slabega mestnega zraka ali poletne sopare.
