Zaprta okna med ogrevalno sezono hitro poslabšajo bivalne pogoje. V neprezračenih prostorih se kopiči ogljikov dioksid. Običajno zračenje pogosto pomeni izgubo toplote in vdor zunanjega smoga. Zato je pomembna ustrezna kakovost zraka pozimi. Klimatske naprave lahko s filtracijo in uravnavanjem temperature pomagajo izboljšati zrak tudi v hladnejših mesecih.
Zaprta okna in kopičenje plinov
Novejše stavbe so dobro izolirane. Debela fasada in trislojna okna zmanjšajo stroške ogrevanja, a hkrati preprečujejo naravno izmenjavo zraka. Brez prezračevanja zunanji zrak ne more vstopiti v prostore.
Z dihanjem oddajamo ogljikov dioksid (CO2). V povprečni spalnici z dvema osebama raven CO2 ponoči močno naraste. Zunanji zrak ima okoli 400 delcev na milijon (ppm) CO2. Zgornja meja za zdravo bivalno okolje je 1000 ppm.
Nad to vrednostjo se pojavijo prvi znaki slabega zraka. Ljudje se zbujajo utrujeni in imajo občutek težke glave. Koncentracija nad 2000 ppm, ki je v neprezračenih spalnicah pogosta, poveča možnost za glavobole. Visok CO2 hkrati kaže, da so v prostoru verjetno tudi drugi onesnaževalci.
Zakaj zračenje skozi okna pozimi ni vedno rešitev?
Zračenje z odpiranjem oken hitro zniža raven CO2. Pozimi pa to pomeni toplotne izgube. Ob odprtem oknu temperatura v prostoru pade, zato mora ogrevalni sistem porabiti več energije za ponovno segrevanje zraka in sten.
Druga težava je zimski smog. V mnogih naseljih se pojavi temperaturna inverzija. Hladen zrak in z njim dim iz kurišč ter izpušni plini ostanejo pri tleh. Zračenje takrat v prostore vnese trdne delce (PM10 in PM2.5). Ti delci prehajajo v pljuča. Ljudje morajo tako pogosto izbirati med visokim CO2 v sobi in zunanjim smogom.
Nevidni viri onesnaženja znotraj doma
Zaradi redkejšega zračenja se pozimi v prostorih poveča tudi koncentracija hlapnih organskih spojin (VOC). Običajni notranji viri onesnaženja so:
- kemikalije iz pohištva, preprog in čistil,
- saje in dišave iz sveč,
- maščobni delci in plini pri kuhanju,
- prah in pršice, ki jih dviguje topel zrak iz radiatorjev.
V slabo prezračenem prostoru te snovi dražijo dihala in lahko sprožijo alergije.
Filtracija zraka s klimatsko napravo
Klimatske naprave imajo vgrajene filtre, ki čistijo zrak med njegovim kroženjem. Osnovni filtri zadržijo večje prašne delce, gostejši filtri pa manjše nečistoče.
Določeni modeli uporabljajo elektrostatične filtre za odstranjevanje delcev PM2.5. Če v prostor pri odpiranju oken vdre onesnažen zrak, ga klimatska naprava prefiltrira. Nekatere naprave imajo tudi ionizatorje. Ti sproščajo negativne ione, ki se oprimejo prahu. Delci postanejo težji, padejo na tla ali se ustavijo na filtru, kar zmanjša količino prahu v zraku.
Vlaga in suh zimski zrak
Hladen zunanji zrak vsebuje malo vlage. Ko vstopi v prostor in se segreje, mu relativna vlažnost pade. Pozimi vlaga v stanovanjih pogosto pade pod 30 odstotkov.
Suh zrak izsušuje sluznico dihal. Priporočljiva relativna vlažnost v prostorih je med 40 in 60 odstotki. Klimatske naprave zraka ne vlažijo, a s kroženjem pomagajo pri razporeditvi vlage. Če uporabljate ločen vlažilnik, ventilator klime razporedi vlažen zrak po prostoru, da ta ne kondenzira na hladnih stenah. Tako se zmanjša tveganje za nastanek zidne plesni.
Kombinacija prezračevanja in klimatske naprave
Nekateri modeli klimatskih naprav imajo možnost dovajanja svežega zunanjega zraka. Zunanja enota zajame zrak, ga filtrira in segreje pred vstopom v prostor. To pomaga pri prezračevanju brez toplotnih izgub in vnosa smoga.
Pogosta rešitev je uporaba lokalnih rekuperatorjev v kombinaciji s klimatsko napravo. Rekuperator omogoča izmenjavo zraka in ohranja toploto, klimatska naprava pa uravnava temperaturo in filtrira zrak. Tako raven CO2 ostane nizka, zrak pa čistejši.
Vzdrževanje in čiščenje filtrov
V filtrih klimatske naprave se sčasoma nabere umazanija, prah in drugi delci iz zraka. Zamašeni filtri močno zmanjšajo pretok zraka, kar pomeni, da mora kompresor delovati dlje časa, da doseže želeno temperaturo. Naprava zato porabi bistveno več električne energije in deluje precej slabše, hkrati pa se poveča obraba njenih ključnih komponent.
Neočiščena naprava lahko hitro začne oddajati neprijetne vonjave, ki se razširijo po celem prostoru. Vlaga na toplotnem izmenjevalcu namreč ustvarja idealne pogoje za razvoj bakterij in zidne plesni, še posebej, če naprava nima vgrajene funkcije samodejnega sušenja po končanem delovanju. Redno pranje osnovnih protiprašnih filtrov pod tekočo vodo in občasna menjava specializiranih filtrov sta nujna za dolgotrajno in učinkovito ohranjanje čistega zraka v vašem domu.
Merjenje kakovosti zraka
Ljudje se hitro navadimo na slab zrak in pogosto ne opazimo visokih ravni CO2. Za natančen nadzor nad zrakom so uporabni digitalni merilniki.
Merilniki CO2, VOC in vlage so danes široko dostopni. Nekatere klimatske naprave imajo senzorje že vgrajene. Če zaznajo slabši zrak, naprava samodejno poveča hitrost ventilatorja ali vklopi filtracijo.
Vpliv na bivalno udobje
Čist zrak neposredno vpliva na bistveno boljše počutje vseh družinskih članov. Primerna mikroklima z optimalno temperaturo in vlažnostjo dokazano izboljša kakovost spanca ter učinkovito zmanjša vsakodnevno utrujenost in pomanjkanje zbranosti. Redna in temeljita filtracija zraka opazno zmanjša količino prahu, ki se sicer hitro nabira na pohištvu, elektronskih napravah in tleh, kar olajša tudi redno čiščenje doma. S premišljeno uporabo sodobne klimatske naprave in rednega, a kratkotrajnega prezračevanja lahko zrak v bivalnih prostorih ostane popolnoma čist in svež tudi ob močno povečanem zimskem smogu zunaj.
