Jesenski enodnevni izlet po Štajerski marsikdo poveže z gnečo med goricami, trkanjem kozarcev in harmoniko. A ko so na vašem seznamu izleti po Sloveniji, ta ista pokrajina ponuja tudi precej bolj mirne kotičke. Tam trgatev mineva v tišini in brez velikih turističnih avtobusov. Namesto obleganega Jeruzalema ali gneče pri mariborski Stari trti se raje usmerite na ozka slemena osrednjih Slovenskih goric. Tu ni hitenja. Megla se sčasoma dvigne in odstopi prostor jasnemu jesenskemu dnevu.
Kje najti jutranji mir daleč od asfalta?
Začetek poti naj bo naravni rezervat jezera Komarnik blizu Lenarta. Dopoldne se nad vodo še vedno vleče megla. Sonce se komaj prebija skozi. Zamočvirjen gozd s trstičjem je dom pticam selivkam. Jezero so pred stoletji za gojenje rib zgradili hrastovški grofje, danes pa je eno redkih ohranjenih mokrišč na tem območju.
Okoli vode vodi ravninska pot za približno uro počasne hoje. Namesto mestnega hrupa se sliši le lomljenje suhih vej pod čevlji in oglašanje ptic. Zrak diši po jesenskem listju in vlažni zemlji.
Kaj ponujajo domače gostilne na slemenih?
Od jezera krenite proti severovzhodu do Svete Ane ali Cerkvenjaka. Razdalja meri dobrih petnajst kilometrov, kar po lokalnih cestah vzame približno dvajset minut vožnje. Cesta se nenehno dviga in spušča. Vodi med vinogradi, sadovnjaki in osamljenimi kmetijami. Tu ni širokih cest, ozek asfalt se prilagaja hribovitemu terenu.
Poldne je čas za postanek v kateri izmed gostiln na slemenih gričev. Ne pričakujte sodobnih kulinaričnih trendov. Štajerska hrana je konkretna in nasitna.
Za kosilo boste dobili približno tole:
- Meso iz tünke: Razsoljena in prekajena svinjina v domači zaseki. Zraven pa debel kos rženega kruha.
- Glavna jed: Kmečka pojedina s pečeno raco ali svinjsko pečenko. Na krožniku ne manjkata rdeče zelje in z ocvirki zabeljeni mlinci.
- Sladica: Domač jabolčni zavitek iz starih sort jabolk z bližnjega sadovnjaka.
Večina teh gostiln ima še vedno veliko krušno peč in nekaj lesenih klopi, notranjost pa diši po domači hrani.
Kam po najboljši popoldanski razgled?
Po kosilu se odpravite proti zahodu. Do naselja Zavrh je slabih dvajset minut vožnje po grebenu hribovja. Vasica je majhna in mirna. Na najvišji točki stoji Maistrov stolp. Ime je dobil po generalu Rudolfu Maistru, ki je sem prihajal na oddih.
Po kovinski konstrukciji se povzpnete nad drevesne krošnje. Z vrha vidite vse do avstrijske Štajerske na severu ter Pohorja in Kozjaka na jugu in zahodu. Vinogradi se barvajo v rumene in rdeče odtenke, vmes stoji kakšna zidanica. Na stolpu pogosto piha oster veter in vas na hitro prebudi iz popoldanske zaspanosti.
Zakaj izlet zaključiti s šiponom?
Blizu stolpa deluje nekaj lokalnih vinarjev. Jeseni mošt v kleteh prehaja v vino.
Ustavite se pri katerem od njih in poskusite lokalni šipon. Njegova svežina in nekoliko višja kislina se bosta dobro prilegli po težkem kosilu. Šipon je avtohtona sorta na teh tleh. Ob vinu se boste lažje sprostili, saj tu ni gneče, ljudem pa se nikamor ne mudi.
