Jesen zunaj pomeni predvsem eno – polne žepe želoda, kostanja in listja, ki se kmalu znajdejo po vseh kotih stanovanja. Namesto da te gozdne najdbe samo prelagate, lahko z navadnim kosom kartona ustvarite nekaj novega. Tkanje z naravnimi materiali na domači statvi otroke umiri in jih zaposli. Obenem pa se tako krepita njihova drobna motorika in prostorska predstava. Takšni preprosti projekti so tisto, kar bogati družinsko življenje in ustvarjalne aktivnosti za otroke.
Karton namesto pravih statev
Ne potrebujete posebne opreme ali obiska trgovine. Vzemite trši kos kartona od stare škatle, škarje in navadno vrvico ali ostanek volne. Statve boste izdelali v nekaj minutah z materiali, ki jih imate verjetno že doma.
Na nasprotna robova kartona v enakomernih presledkih zarežite kratke reže. Skoznje napnite vrvico, da na sprednji strani nastanejo vzporedne linije, zadaj pa jo trdno zavežite. S tem dobite mrežo za ustvarjanje. Če imate mlajše otroke, naredite večje razmake med vrvicami. Starejši bodo brez težav tkali tudi na veliko gostejši mreži.
Nabiranje materiala na sprehodu
Vse se začne že zunaj. Ko nabirate material, morajo otroci malo pomisliti, kaj bodo odnesli domov. Hitro bodo ugotovili, da vseh listov ne morejo vstaviti v mrežo. Suh material se bo namreč zdrobil, premajhni kosi pa bodo preprosto padli skozi.
Iskanje tako hitro postane prava vaja iz opazovanja narave. Za tkanje se najbolje obnesejo:
- Sveže odpadlo listje z daljšimi peclji, ker se lažje zatakne.
- Dolge in prožne travne bilke.
- Tanke, upogljive vejice, ki ne počijo ob prvem upogibu.
- Praprot, ki s svojo razvejano obliko hitro zapolni praznine.
- Lubje, ki se lušči v dolgih trakovih.
Prilagajanje starosti otroka
Tkanje je primerno za različne starosti, saj vsak otrok to nalogo razume po svoje. Dvoletniki in triletniki še ne bodo zares tkali. Raje bodo raziskovali prostor med vrvicami in vtiskali material. Z vso močjo bodo notri tlačili debele veje ali cele šope trave in pri tem opazovali, kako se stvari zataknejo.
Štiriletniki in petletniki že dojamejo zaporedje. Počasi usvojijo tisti pravi ritem – pod vrvico in nad njo. Njihovi gibi so precej bolj nadzorovani. Izbirajo prožnejše rastline in gledajo, kako se vse skupaj prepleta.
Sedemletniki se zadeve lotijo bolj načrtno. Material pogosto razvrstijo po barvah, iščejo simetrijo in sestavljajo vzorce. Njihova statva na koncu včasih spominja na pravi mozaik rumenega listja in temnega lubja.
Razvoj motorike in reševanje težav
Čeprav gre le za vtikanje listja, otroci pri tem močno urijo motoriko. Ko primejo tanek pecelj, morata palec in kazalec natančno sodelovati. Ta pincetni prijem je zelo pomemben, saj je osnova za pravilno držanje svinčnika in kasnejše pisanje.
Ko vlečejo dolgo vejo skozi mrežo, pogosto prečkajo sredinsko črto telesa. Z desno roko morajo seči na levo stran ali obratno. S tem se izboljšuje usklajenost gibanja celotnega telesa.
Ob tkanju rešujejo tudi povsem praktične težave. Če se krhek list pretrga, morajo naslednjič pritisniti bolj nežno. Če se debela veja zatakne na sredini, morajo poiskati drugo luknjo ali spremeniti kot vstavljanja.
Učenje o naravi kar doma
Tkanje omogoča otrokom, da od blizu spoznajo lastnosti rastlin. Sveže listje je prožno in polno vlage. Ko pa nekaj dni stoji v toplem stanovanju, se posuši, robovi se zvijejo in postane lomljivo.
Tako lahko v živo opazujejo, kako rastline izgubljajo vodo. Vse skupaj spremljajo še različni vonji, od vlažne zemlje do preloma borove veje, kar dejavnost naredi še bolj zanimivo.
Po nekaj dneh, ko se vsi materiali posušijo in zlomijo, statvo preprosto izpraznite. Karton nato pospravite in počakajte na naslednji sprehod do gozda, ko boste prinesli nov kup listja in vejic.
