Voznik sede v nov avtomobil, zažene motor in želi zmanjšati gretje kabine. Namesto obrata gumba sledi iskanje pravega podmenija na osrednjem zaslonu. Pri 130 kilometrih na uro avtomobil medtem prevozi sto metrov. Na slepo. Digitalizacija v vozilih je danes standard. Vendar masivni zasloni na dotik niso nujno napredek, temveč predvsem učinkovit način za nižanje proizvodnih stroškov.
Zasloni namesto armaturne plošče
Avtomobilska industrija v zadnjih letih močno spreminja notranjost vozil. Fizična stikala in vrtljivi gumbi pospešeno izginjajo. Njihovo vlogo prevzemajo velike svetleče plošče, prek katerih voznik upravlja vse od radia do hitrosti brisalcev.
Armaturne plošče zato danes delujejo zelo prečiščeno, a v ozadju te oblikovne usmeritve so finance. Vgradnja ene programske tablice stane precej manj kot razvoj, ožičenje in montaža tridesetih fizičnih gumbov. Proizvajalci lahko vmesnik poleg tega posodabljajo na daljavo. Fizičen gumb bi ob okvari zahteval obisk servisa in nov del. Velik zaslon je logična izbira za varčevanje.
Testi v prometu
Na cesti ni časa za brskanje po menijih. Švedska revija Vi Bilägare je naredila preizkus uporabnosti zaslonov med vožnjo. Vozniki so morali vklopiti gretje sedežev, povečati moč zračenja in zamenjati radijsko postajo.
V dvanajst let starem avtomobilu z gumbi so za to porabili dobrih deset sekund in prevozili okoli 300 metrov. V modernem električnem terencu z velikim zaslonom je isto opravilo trajalo več kot štirideset sekund. Avtomobil je v tem času prevozil skoraj kilometer in pol, voznik pa je gledal predvsem v zaslon, ne na cesto.
Varnostno tveganje je tu povsem konkretno.
Glasovno upravljanje ne reši težave
Proizvajalci odgovarjajo, da gumbov ne potrebujemo več zaradi glasovnega upravljanja. Avtu preprosto poveš, naj zniža temperaturo. V praksi pa se to zatika.
Slovenski vozniki to dobro poznajo. Sistemi večinoma ne razumejo slovensko. Angleški ukazi na drugi strani zahtevajo specifično izgovorjavo in točno določene fraze. Voznik mora ukaze ponavljati, kar znova jemlje pozornost. Glasovno upravljanje trenutno ne more nadomestiti osnovne ergonomije.
Zasloni in mišični spomin
Zaslonom na dotik manjka haptični odziv. Prst na gladkem steklu ne čuti, kje se nahaja virtualni gumb. Voznik mora zato nujno pogledati stran od dogajanja v prometu.
Nekatere znamke so na zaslon prestavile celo nastavitev smeri pihanja zraka, odpiranje sovoznikovega predala in nastavljanje zunanjih ogledal. To ignorira osnove vožnje. Mišični spomin pri zaslonih ne deluje. Voznik v starem avtu gumb za klimo po nekaj dneh najde povsem avtomatsko. Pri zaslonu pa se lahko po navadni posodobitvi programske opreme ista funkcija premakne povsem drugam.
Vračanje fizičnih gumbov
Organizacija Euro NCAP, ki preverja varnostne standarde vozil, je letos zaostrila pravila. Avtomobili ne bodo več dobili najvišje ocene petih zvezdic, če nimajo ločenih fizičnih stikal za nekaj osnovnih funkcij:
- smernike,
- varnostne utripalke,
- brisalce,
- zvočno opozorilo oziroma hupo,
- obvezni klic v sili (eCall).
To je prvi konkreten ukrep evropskih institucij glede zaslonov. Tudi sama avtomobilska industrija se že prilagaja. Nekatere uveljavljene znamke po pritožbah kupcev v nove modele spet vračajo klasične gumbe za klimo, glasnost in asistenčne sisteme.
Vožnja zahteva zbranost. Uporaba osnovnih funkcij avtomobila mora ostati preprosta in hitra, brez iskanja po menijih pri avtocestnih hitrostih.
