Nakupovanje z otrokom zna biti naporno. Otrok se meče po tleh v trgovini, brca in joka, medtem ko mimoidoči pogledujejo. Kot starš bi se v tistem trenutku najraje pogreznili v tla ali pa čim hitreje zbežali ven, saj se zdi, da je naša vzgoja na preizkušnji.
Kaj se dogaja v otroški glavi
Za nas je trgovina pač prostor, kjer kupimo hrano. Za malčka pa je to okolje polno hrupa, močnih luči in barv. Zvočniki, ropot vozičkov in gneča hitro postanejo preveč. Odrasli to hrupno ozadje avtomatsko ignoriramo in kupimo, kar rabimo. Otrok tega ne zmore.
Do približno šestega leta otrokovi možgani še niso dovolj razviti za logično razmišljanje in samonadzor. Vse te dražljaje sprejmejo hkrati. Ko je informacij preveč, sistem preprosto pregori. Otrok se meče po tleh v trgovini, ker njegov živčni sistem to gnečo zazna kot nevarnost. To ni nujno razvajenost ali manipulacija. Gre za povsem biološki odziv. Otrok ne zmore več predelati okolice.
Kričanje in podkupovanje ne delujeta
Ko otrok leži sredi prehoda in joka, okolica pogosto pričakuje, da boste takoj nekaj ukrenili. Starši v stiski včasih povzdignejo glas ali otroku strogo zagrozijo. S tem mu dodajo samo še več stresa. Situacija se tako le poslabša.
Velikokrat se uporabi grožnja, da bomo šli naprej in otroka pustili samega. To ga seveda prestraši. Morda se bo res hitro pobral in v joku stekel za vami. Ampak ne zato, ker bi se pomiril. To naredi iz čiste panike. Na dolgi rok takšno strašenje samo povečuje tesnobo.
Tudi obljubljanje igrač ali sladkarij ni rešitev. Otrok si hitro zapomni, da mu dretje na javnem mestu prinese nagrado. Tvegate, da bo vsak naslednji obisk trgovine še težji. Če pa otroka preprosto ignorirate, mu sporočate, da se mora sam spopasti s temi težkimi občutki, čeprav še ne ve kako.
Kako pomagati otroku, da se umiri
Ko se otrok meče po tleh v trgovini, mu morate pomagati pri umirjanju. Odrasel mu mora posoditi svoj miren živčni sistem. To pomeni fizični spust na otrokovo raven in miren glas.
Logično prepričevanje v tistem trenutku nima smisla. Včasih pomaga močan objem. Če je okoli vas prevelika gneča in hrup, je najbolje iti ven. Odhod na svež zrak ali v avto pomaga, da si otrok opomore. Tudi če voziček z nakupi za nekaj časa pustite pri blagajni.
Kaj reči v praksi
Umirjanje zahteva potrpljenje. Ko se otrok vrže ob polico s sladkarijami, poskusite tole.
Počepnite k njemu, govorite tiho in poskusite ujeti njegov pogled: “Vidim, da ti je tukaj preveč vsega. Hrupno je. Zelo si jezen, ker ne moreva kupiti te čokolade.”
Otrok med jokom in brcanjem: “Hočem jo! Takoj!”
Ostanite mirni. Ne popustite pri meji, a potrdite njegova čustva: “Razumem, da si jezen. Čokolada ti je všeč in težko ti je. Zdajle te bom dvignil in nesel ven, da se malo umiriva. Tukaj je preglasno.”
Ne pričakujte, da bo otrok takoj nehal jokati. Verjetno bo jokal še nekaj minut zunaj. Pomembno pa je, da v tem času čuti vašo prisotnost in da vi obvladujete situacijo namesto njega.
Da bi bil naslednji nakup lažji, otroku dajte nalogo. Naj išče jabolka ali pa drži nakupovalni seznam. Tako se bo lažje osredotočil. V trgovino pojdite takrat, ko ni lačen ali utrujen. Sit in naspan otrok bo precej lažje prenesel gnečo med policami.
