Če želite nastaviti klimo za razvlaževanje, izberite način Dry (v meniju običajno ikona kapljice), zaprite okna, ventilator nastavite na nizko hitrost in naprava naj dela nekaj ur, dokler higrometer ne pokaže 45 do 55 % relativne vlage. Jeseni je to še posebej koristno, ker vlaga v stanovanju takrat najhitreje preseže zdrave meje. Način Dry je ena bolj podcenjenih funkcij klimatskih naprav.
Kdaj jesenska vlaga postane problem?
Zdrava relativna vlaga v bivalnih prostorih je med 40 in 60 %. Nad 60 % se začnejo množiti hišne pršice, nad 70 % pa se plesen na hladnih površinah pojavi v nekaj tednih.
Pomembna je temperatura najhladnejše točke v prostoru, ne zraka na sredini sobe. Pri 20 °C in 60 % vlage je rosišče okoli 12 °C. Vse površine, ki so hladnejše, na primer zunanji kot ali stena za omaro, se orosijo. Pri 50 % vlage rosišče pade na približno 9 °C, tveganje je torej bistveno manjše. Plesen potrebuje na površini okoli 80 % lokalne vlage, zato pogosto zraste v kotih, čeprav higrometer na sredini sobe kaže, da je vse v redu.
Vlago proizvajamo tudi sami. Kuhanje, tuširanje, sušenje perila in dihanje štiričlanske družine v zrak spustijo okoli 10 litrov vode na dan, so pa to le grobe ocene. Jeseni se ta vlaga ne izvleče več skozi odprta okna kot poleti.
Kaj počne način Dry?
Klima v tem načinu ohlaja zrak na notranji enoti pod rosišče. Vlaga se kondenzira na lamelah izparilnika in po cevi odteče na prosto. Ohlajen zrak se vrne v prostor, zato temperatura rahlo pade, običajno za 1 do 2 °C.
To ni isto kot hlajenje. Kompresor teče počasneje, ventilator je tih ali deluje občasno, naprava pa večino časa ostane pri nizki zmogljivosti. Pri večini enostavnih modelov temperature v tem načinu ni mogoče nastaviti, ali pa je nastavitev le okvirna. Dražji modeli imajo senzor vlage in omogočajo nastavitev ciljne vrednosti v odstotkih.
Modeli se razlikujejo tudi po tem, kaj naredijo z zrakom po razvlaževanju. Nekateri ga samo ohladijo, drugi ga ponovno rahlo segrejejo. Prve je treba jeseni nastavljati previdneje, ker lahko sobo preveč ohladijo.
Kako nastaviti klimo korak za korakom
1. Najprej meritev
Brez higrometra ugibate. Cenejši digitalni merilniki imajo toleranco okoli ±5 %, zato je smiselno preveriti natančnost. Preprost test: skodelico z nasičeno slano raztopino (sol in malo vode, da nastane gosta kaša) za 8 do 12 ur skupaj z merilnikom zaprite v posodo. Pri sobni temperaturi mora merilnik pokazati približno 75 %. Odstopanje odštejete od vseh poznejših meritev.
2. Zračite samo, če je zunaj res bolje
Zrak, ki se jeseni zdi vlažen, je lahko v absolutnem smislu še vedno suh. Pri 10 °C in 90 % vlage vsebuje kubični meter približno 8,5 g vode, notranji zrak pri 20 °C in 60 % pa okoli 10,4 g. Kratko prečno zračenje vlago torej zniža. Po toplem, deževnem dnevu pri 15 °C in 95 % pa zunanji zrak nosi okoli 12 g vode na kubični meter in zračenje vlago dvigne.
3. Zaprta okna in vrata
Klima razvlažuje samo zrak, ki kroži v prostoru. Odprto okno ali vrata v vlažen hodnik njeno delo izničijo. Medtem ko naprava teče, naj bodo vrata v sosednje prostore zaprta, razen če imate tudi tam težave z vlago.
4. Izbira načina in temperature
- Način: Dry (kapljica).
- Temperatura, če jo je mogoče nastaviti: 2 do 3 °C pod trenutno temperaturo v sobi, a ne pod 19 °C.
- Ventilator: nizka hitrost ali avtomatika. Hitrejši ventilator žene zrak prehitro čez izparilnik in zmanjša kondenzacijo.
- Lamele: usmerite jih vstran od postelje ali sedežne garniture.
5. Kontrola po dveh urah
Higrometer naj pokaže padec vsaj za nekaj odstotkov. Če se vlaga ne spremeni, preverite odtočno cev, filter in zunanjo temperaturo.
Koliko ur naj teče razvlaževanje?
Odvisno je od izhodišča. Pri vlagi 70 % in dnevnem prostoru s približno 20 m² je za padec na 55 % pogosto potrebnih 3 do 5 ur. Cilj je 45 do 55 %, ne manj. Pod 40 % se začnejo sušiti sluznice, pozimi pa ogrevanje zrak še dodatno osuši, zato je to pogosta težava.
Bolje je razvlaževati redno in na kratko, na primer 1 do 2 uri po tuširanju ali kuhanju, kot pustiti napravo delati vso noč. Če je vlaga zjutraj nad 60 %, se splača dodati večerni cikel pred spanjem. Spalnica je jeseni najbolj izpostavljena, saj dve osebi čez noč v zrak oddata približno liter vode.
Za sušenje perila v stanovanju velja posebno pravilo. Mokro perilo lahko v zrak spusti več litrov vlage, zato naj klima razvlažuje ves čas sušenja, vrata pa naj bodo zaprta.
Napake, zaradi katerih razvlaževanje ne deluje
Najpogostejša napaka je način Cool namesto Dry. Hlajenje sicer tudi razvlaži, a sobo ohladi veliko bolj, jeseni pa tega ne potrebujete.
Druga napaka je zanemarjanje zunanje temperature. Veliko klimatskih naprav pod okoli 15 do 16 °C zunaj ne more hladiti ali razvlaževati, ali pa to namenoma blokirajo, ker bi zamrznil izparilnik ali bi trpel kompresor. Natančen razpon je naveden v navodilih posameznega modela. Če zunaj pade pod to mejo, poiščite drugo rešitev.
Tretja je zamašen filter ali odtok. Umazan filter zmanjša pretok zraka, voda pa lahko ob slabem naklonu odtočne cevi kaplja v notranjost. Filter očistite vsaj enkrat mesečno v sezoni uporabe.
Četrta je prevelik prostor. Majhna naprava, ki razvlažuje celotno etažo, bo delala ves dan brez rezultata. Način Dry učinkuje v prostoru, kjer stoji notranja enota.
Ali razvlaževanje izboljša tudi kakovost zraka?
Samo delno. Klima v načinu Dry zrak v prostoru meša, svežega pa ne dovaja. Koncentracija ogljikovega dioksida v zaprti spalnici čez noč zlahka preseže 1000 ppm, v slabo prezračenih prostorih tudi 2000 ppm. Pri teh vrednostih se pojavijo zaspanost, slabša koncentracija in jutranji glavobol. Zato merite CO₂ in vlago ločeno ter po razvlaževanju prostor na kratko prezračite, če je zunanji zrak suh.
Modeli s fino filtracijo zadržijo del prahu in cvetnega prahu. Rekuperacijski sistemi pa urejajo vlago in CO₂ hkrati, ker izmenjujejo zrak brez velikih toplotnih izgub.
Kdaj je smiselna druga rešitev?
Če vlaga kljub rednemu razvlaževanju ostaja nad 60 %, težava ni v nastavitvah. Pogosti vzroki so toplotni mostovi, puščajoča instalacija, zamakanje ali slaba izolacija. Klima vlago le začasno odstrani, vzrok pa ostane.
Pri nakupu preverite, ali ima model senzor vlage in funkcijo samodejnega razvlaževanja. Takšno klimo za razvlaževanje izberete glede na velikost prostora in zunanje razmere tam, kjer bo naprava stala. Pomembnejši od cene sta tihost v nočnem načinu in razpon zunanjih temperatur, pri katerih naprava še dela.
Če higrometer večkrat tedensko pokaže več kot 60 %, če se na oknih zjutraj zbira voda ali če se za omarami pojavljajo temne pege, vlaga ni naključna. Treba jo je obvladovati sistematično.
