Zunaj lije, otroci pa imajo v nogah še pol dneva energije. Dnevna soba se v dvajsetih minutah spremeni v poligon in za to ni treba kupiti ničesar. Pri taki igri se lahko dvoletnik in šestletnik igrata skupaj, kar ni pogosto.
Kaj je pri roki v vsakem stanovanju?
Dovolj je tisto, kar je že doma:
- 4 do 6 blazin in vzglavnikov z zofe in postelj
- 2 ali 3 stabilni stoli brez koles
- odeja ali stara rjuha za predor
- slikarski trak ali dolga vrv za črte na tleh
- košara ali škatla za cilj, plišaste igrače za »tovor«
Prostor naj bo čim bolj prazen. Zadostuje pol sobe, važnejša je prosta pot okoli poligona.
Kako narediti varen domači poligon iz pohištva korak za korakom?
Najprej odmaknite vse, kar bi lahko padlo ali počilo: steklene mizice, vaze, kable. Zaprite vrata na hodniku. Nato na tla položite slikarski trak v obliki valovite steze. To je začetek poti.
Potem razporedite postaje. Najbolje je, da se menjajo: nekaj se pleza, nekaj plazi, nekaj skače, nato spet nekaj počasnega. Tako se otrok ne utrudi že na prvi postaji in ne zdivja na zadnji.
- Blazine v vrsti za hojo po »mehkem otoku«.
- Dva stola z odejo čez za plazenje skozi predor.
- Skok z nizke blazine na večjo blazino na tleh.
- Trak na tleh za hojo po ravni črti, noga pred nogo.
- Cilj: plišasta igrača gre v košaro.
Otroka povabite k gradnji. Kdor sam nosi blazine in izbira, kje bo predor, poligon bolje razume in je z njim tudi previdnejši.
Kaj poligon naredi res varnega?
Največ nesreč se zgodi pri stolih. Naslonjalo naj bo ob steni ali težki omari, da se stol ne more prevrniti. Na sedež se ne pleza, pod njim se plazi. Če je stol previsok ali če se majhen otrok hitro znajde na tleh, ga raje zamenjajte s klopjo ali škatlo.
Tla ne smejo drseti. Nogavice na parketu so slaba izbira, bosa stopala ali protizdrsne nogavice so veliko boljše. Skoki naj bodo z višine največ kakšne pedi nad tlemi, pristanek pa vedno na blazini, ki je večja od otroka.
Odrasla oseba je ves čas v sobi. Prvi krog preizkusi sama: se blazina premakne, ko nanjo stopi? Se predor poruši? Ostri robovi miz, radiator in okno ostanejo zunaj igralnega območja.
Kako prilagoditi težavnost starosti?
Dvo- in triletniki
Pot naj bo krajša, postaj manj in vse na tleh. Plazenje pod odejo, hoja po blazinah, nobene višine. Odrasli je lahko ob otroku in mu pomaga ohranjati ravnotežje.
Štiri- in petletniki
Pot se podaljša in dodajo se naloge: nositi igračo na žlici, hoditi po traku z zaprtimi očmi do polovice, skakati čez »reko« iz rjuhe. Preskakovanje z obema nogama hkrati je zanje pravi izziv.
Šest- in sedemletniki
Primerni so štoparica, štetje ponovitev in lastni načrti. Otrok lahko sam zasnuje poligon za mlajšega brata ali sestro. Pri tem pogosto več razmišlja kot telovadi.
Kaj se otrok ob tem nauči?
Najbolj očitna je groba motorika: ravnotežje, plazenje, skakanje, usklajevanje rok in nog. Otrok se uči tudi presojati lastno telo, na primer ali se prebije skozi predor ali ne.
Z gradnjo pride domišljija. Isti stoli in blazine so enkrat gorski prelaz, drugič jama.
Nekaj fizike se skrije v malenkostih. Blazina, ki se premakne, pokaže, kaj je trenje. Stol, ki se maje, pove, zakaj je široka podlaga stabilnejša. Padec na mehko in na trdo pove več kot vsaka razlaga.
Poligon se ne podre po prvem krogu. Če ostane en dan, ga lahko vsako jutro malo spremenite: premaknete blazino, dodate postajo, skrajšate pot. Otroci se pogosto prav ob teh popravkih igrajo najdlje.
