Primerjava toplotnih črpalk zrak-voda in zemlja-voda se na koncu skrči na tri številke: začetni strošek, učinkovitost v hudem mrazu in prihranek v več letih. Zrak-voda je bistveno cenejša, zemlja-voda pozimi deluje bolj enakomerno. Razlika v letnem računu za elektriko pa je manjša, kot bi pričakovali.
Koliko stane vsaka izvedba?
Pri zraku je cena razmeroma jasna. V spletni trgovini Pravaklima so naprave zrak-voda razvrščene po moči od 4 do 16 kW, cene pa segajo od 2.910 do 10.660 €. Samsung EHS Mono stane od 2.913 do 5.183 €, LG Monoblok od 4.795 do 6.746 €, Mitsubishi Electric Ecodan od 6.068 do 9.780 €, model Zubadan pa od 7.505 do 10.658 €. To so cene naprav. Montaža in dodatna oprema se obračunata posebej in sta odvisni od objekta.
Pri zemlja-voda je naprava le del računa. Dodati je treba vrtanje sond ali izkop kolektorja in priključke. Za vertikalne sonde pri družinski hiši dodatni strošek orientacijsko znaša od 6.000 do 12.000 €, odvisno od geologije, globine in lokacije. Natančno številko da šele ponudba izvajalca po pregledu zemljišča, zato je vsaka splošna ocena zgolj okvir.
Skupna razlika je torej običajno med 5.000 in 10.000 € v prid zraku.
Kaj se zgodi z učinkovitostjo pri minus 15 stopinjah?
Učinkovitost toplotne črpalke meri število COP. Pove, koliko kilovatnih ur toplote naprava odda za eno kilovatno uro elektrike. COP 4 pomeni, da se iz 1 kWh elektrike dobi 4 kWh toplote. SCOP je enaka vrednost, povprečena čez celotno ogrevalno sezono.
Zračna črpalka jemlje toploto iz zunanjega zraka, zato njen COP pada skupaj s temperaturo. Pri +7 °C in vodi 35 °C je običajno okoli 4 do 5, pri −7 °C okoli 2,5 do 3, pri −15 °C pa pogosto le še 2 do 2,5. Vrednosti se med modeli razlikujejo, zato primerjajte podatke proizvajalca pri enakih pogojih. Modeli za hladno podnebje, kot je Mitsubishi Electric Zubadan, padanje omilijo, a ga ne odpravijo.
Zemeljska črpalka jemlje toploto iz tal, kjer je na globini nekaj deset metrov skozi vse leto približno 8 do 12 °C. Slanica v sondah je tudi januarja običajno med 0 in 5 °C. COP je zato okoli 4 do 5, ne glede na to, ali je zunaj −2 ali −18 °C.
Najdražji problem zime: električni grelnik prevzame ogrevanje
Pri zračnih črpalkah se v prvem večjem mrazu najpogosteje pojavi ista težava. Toplotna moč naprave pade, hiša pa potrebuje več toplote. Takrat se vklopi vgrajeni električni grelnik, ki ima COP 1. Vsaka kilovatna ura elektrike da samo eno kilovatno uro toplote.
Primer: grelnik moči 6 kW, ki deluje cel dan, porabi 144 kWh. Pri ceni okoli 0,18 €/kWh to znese približno 26 € na dan. Če bi isto toploto dala črpalka s COP 2,5, bi poraba znašala okoli 58 kWh oziroma 10 € na dan. Pri desetih zaporednih mrzlih dneh je razlika približno 155 €.
Kaj povzroča težavo?
- Premalo dimenzionirana naprava, ki ni računana na najnižjo projektno temperaturo.
- Previsoka temperatura ogrevalne vode, zlasti pri radiatorjih in slabši izolaciji.
- Previsoka točka vklopa grelnika v nastavitvah (bivalentna točka).
- Zamašen uparjalnik ali zasnežena zunanja enota.
Kako lastnik težavo prepozna?
Prvi znak je skok porabe. Če se dnevna poraba elektrike v mrzlih dneh podvoji ali potroji, je grelnik skoraj zagotovo dolgo v pogonu. Večina regulatorjev prikazuje simbol grelnika ali števec njegovih ur delovanja. Drugi znak je ogrevalna voda, ki doseže ciljno temperaturo počasi ali sploh ne.
Kako je to povezano z izbiro vira toplote?
Zemeljska črpalka tega problema praktično nima. Njena moč se z mrazom ne zmanjša, zato grelnik miruje. Pri zračni črpalki, ki je pravilno dimenzionirana in nastavljena, grelnik priskoči na pomoč le v nekaj najhladnejših dneh v letu.
Pri toplotnih črpalkah zrak-voda nazivna moč ni dovolj. Pomembni so izračun toplotnih izgub, temperatura ogrevalne vode, COP in SCOP pri primerljivih pogojih ter prostor za zunanjo enoto. Površina hiše sama ne zadošča.
Koliko prihrani zemlja-voda na leto?
Primer: hiša potrebuje 12.000 kWh toplote na leto, elektrika stane 0,18 €/kWh.
- Zrak-voda s SCOP 3,5 porabi okoli 3.430 kWh, kar je približno 617 € na leto.
- Zemlja-voda s SCOP 4,5 porabi okoli 2.670 kWh, kar je približno 480 € na leto.
Razlika je okoli 137 € letno. Če je dodatna naložba 8.000 €, se samo iz nižjih stroškov elektrike povrne v približno 58 letih. To je dlje od življenjske dobe naprave.
Račun se spremeni, če je poraba bistveno večja, na primer pri stari neizolirani hiši z 25.000 kWh toplote. Takrat je letna razlika že okoli 285 €. Spremeni se tudi, če se sonde poleti uporabijo za pasivno hlajenje ali če subvencija pokrije del vrtanja. Aktualni razpis Eko sklada preverite posebej, ker se pogoji spreminjajo.
Kdaj je zemlja-voda vseeno boljša izbira?
Račun za elektriko ni edini razlog. Zemlja-voda je smiselna v teh primerih:
- velika novogradnja s talnim gretjem in večjo porabo,
- dovolj velika parcela ali možnost vrtanja,
- pogosti in dolgi zimski mrazovi,
- zunanja enota zaradi hrupa ali videza ni sprejemljiva,
- želja po pasivnem hlajenju poleti.
Slabosti so dolgotrajnejša priprava, dovoljenja za vrtanje in dražja popravila. Napako pri dimenzioniranju sond je težko popraviti. Če so prekratke, se tla v nekaj letih čezmerno ohladijo in učinkovitost začne padati.
Kaj lahko lastnik zračne črpalke naredi sam?
Nekaj ukrepov ne zahteva servisa. Najprej odstranite sneg, listje in led okoli zunanje enote ter ji pustite prost zrak. Enote ne prekrivajte in je ne ograjujte s polnimi stenami.
Nato preverite temperaturo ogrevalne vode. Vsaka stopinja nižje pomeni boljši COP. Pri talnem gretju je pogosto dovolj 30 do 35 °C, pri radiatorjih je odvisno od stavbe. Če hiša ostane topla, vodo še malo znižajte. Vremensko vodeno krivuljo prilagajajte postopoma in po vsaki spremembi nekaj dni opazujte.
Pomaga tudi spremljanje porabe. Ob začetku sezone zapišite dnevno porabo pri različnih zunanjih temperaturah. Tako hitro opazite, kdaj je nekaj narobe.
Kdaj poklicati serviserja?
Servis je potreben v teh primerih:
- grelnik je v pogonu tudi pri rahlem mrazu okoli 0 °C,
- zunanja enota ostaja ledena tudi po odtaljevanju,
- naprava javlja napako ali se izklaplja,
- pada tlak v ogrevalnem krogu ali je slišati nenavaden hrup,
- pri zemeljski črpalki pada tlak ali temperatura v krogu slanice.
Montažo in zagon naj opravi strokovnjak. Garancijski pogoji proizvajalcev običajno zahtevajo strokovno montažo in redne servise.
Kaj izbrati?
Za večino družinskih hiš s kakovostno izolacijo in talnim gretjem je dobro dimenzionirana zračna črpalka razumen kompromis med ceno in učinkovitostjo. Zemlja-voda se izplača tam, kjer je poraba velika, zemljišče primerno in jo podpira subvencija. V vsakem primeru odločitev temeljite na izračunu toplotnih izgub, ne na splošnih primerjavah.
