November je mesec, ko avto z ceste pobere največ soli in blata, voznik pa ima najmanj časa, da bi o tem razmišljal. Avtomehaniki v tem času najpogosteje opozarjajo na eno najcenejših stvari pod pokrovom: tekočino za pranje stekel. Pri osnovnem vzdrževanju avtomobila za začetnike je to dober prvi korak.
Zveni dolgočasno, a brez tekočine lahko voznik v nekaj sekundah ostane brez pogleda naprej.
Zakaj ravno ta posodica jeseni?
Poletna mešanica je večinoma voda z malo čistila in začne zmrzovati blizu ničle. Jeseni so jutra pogosto prav tam.
Steklo je hkrati bolj umazano kot v katerem koli drugem delu leta. Na šipi so cestna sol in pršenje izpod tovornjakovih koles, nizko sonce pa se v zamazanem steklu odbija kot v mlečnem. Brisalci brez tekočine umazanijo samo razmažejo.
Primer iz delavnice
Mlada voznica je pripeljala rabljeno vozilo, ker »brizgalke ne delajo«. Na avtocesti za tovornikom je pritisnila ročico, črpalka je brenčala, curka pa ni bilo. Šipa je bila v trenutku prekrita z motno plastjo.
Vzrok je bil banalen. V posodi je ostala poletna tekočina, razredčena z vodo iz pipe, ki je v hladni noči zmrznila v ceveh in šobah. Zmrznjena tekočina lahko razpoka posodo ali odtrga cev. Popravilo je tako lahko precej dražje od tekočine, ki stane nekaj evrov.
Kako odpreti pokrov motorja?
Začetniki se tega pogosto bojijo po nepotrebnem. Postopek je pri skoraj vseh avtomobilih enak:
- Avto stoji na ravnem, motor je ugasnjen, ročna zavora zategnjena.
- Ročica za odpiranje je v kabini, običajno levo spodaj pri nogah voznika. Označena je s simbolom avtomobila z dvignjenim pokrovom. Ko jo voznik potegne, pokrov rahlo odskoči.
- Spredaj pod robom pokrova je še varovalna kljukica. Odvisno od znamke jo je treba potisniti ali povleči vstran, nato se pokrov dvigne.
- Pokrov se drži bodisi na plinskih amortizerjih bodisi na oporni palici. Palico je treba vstaviti v predvideno režo, sicer pokrov pade na roke.
Kje je posoda in kako preveriti nivo?
Iščite plastično posodo s pokrovčkom, na katerem je narisano steklo s curkom vode. Pogosto je modra ali črna, običajno pa je blizu sprednjega dela motornega prostora.
Večina posod je prosojnih in ima oznako za najmanjšo in največjo količino. Pri nekaterih je grlo ozko in nivo od zunaj ni viden. Tam pomaga baterijska svetilka ali dolivanje, dokler tekočina ne pride do vratu.
Nato sledi preizkus. Voznik s ročico sproži pranje in opazuje curek. Biti mora močan, simetričen in usmerjen v spodnjo tretjino šipe. Če šoba komaj curlja, jo pogosto odpre navadna igla.
Znaki, da je nekaj narobe
- Črpalka brenči, tekočine pa ni.
- Curek je šibek, razpršen ali škropi mimo šipe.
- Nivo pada hitreje, kot bi smel, ali se pod sprednjim delom pojavlja mokra lisa. Najverjetneje pušča cev ali je razpokala posoda.
- V posodi je moten sloj ali neprijeten vonj po plesni.
Katero tekočino izbrati in kdaj jo zamenjati
Zimska tekočina ima dodano sredstvo proti zmrzovanju, na embalaži pa piše, do katere temperature je varna. Za nižine običajno zadošča označba do −20 °C. V hladnejših krajih, na primer na Kočevskem ali Pohorju, je bolj varna različica do −30 °C. Koncentrat razredčite natančno po navodilih na embalaži, ker preveč vode dvigne zmrzišče.
Z menjavo začnite, ko se dnevne temperature približujejo petim stopinjam, ne šele po prvi ledeni noči. Ostanek poletne tekočine je bolje porabiti do dna in potem dolivati zimsko, kot pa ju mešati v polni posodi.
V posodo ne sodijo voda iz pipe (apnenec zamaši šobe, pozimi pa zmrzne), detergent za posodo in hladilna tekočina za motor.
Zakaj to vpliva na varnost
Voznik, ki pri sto trideset na uro za tovornjakom ne more splakniti šipe, vozi na slepo. Reakcijski čas je kratek, zato ni prostora za iskanje rešitve.
Pregled traja pet minut: pokrov gor, pogled v posodo, en preizkus brizgalk. Komur je avto še tuj, je to tudi dobra vaja pred zahtevnejšimi opravili pod pokrovom.
