Oktobra se cesta pod drevesi tiho spremeni v drsališče. Rumeno listje je lepo, mokro listje na asfaltu pa je ena najpogostejših jesenskih pasti. Ali voznik zdrs ujame, pogosto odloči že to, kako sedi in drži volan.
Zakaj je mokro listje tako nevarno?
Suh asfalt daje pnevmatiki oprijem, ki ga voznik komaj opazi. Ko cesto prekrije mokro listje, se med gumo in podlago naredi sluzasta plast. Oprijem lahko pade na tretjino običajnega, včasih tudi nižje, zlasti če je pod listjem še jutranja rosa ali blato.
Pnevmatika lahko prenese le omejeno skupno silo, za zaviranje ali za zavijanje. Če je te sile malo, je zaviranje sredi ovinka že preveč.
Kako listje prepoznati, preden je prepozno
Najbolj nevarna so senčna območja: odseki pod krošnjami, kjer se vlaga zadrži do poldneva, in robovi cest, kjer se listje kopiči v kupe. Cesta je tam videti temnejša in nekoliko mat. Opozorilo je tudi nenadoma tišji šum pnevmatik.
Volan postane čudno lahek. Inštruktorji varne vožnje temu pravijo »prazen občutek« in učijo voznike, da ga zaznajo že v prvem metru nad listjem.
Primer z vaje
Na podeželski cesti nad Tolminom je učenec v jutranji senci zapeljal v desni ovinek s hitrostjo, ki bi bila na suhem povsem v redu. Avto je začel vleči naravnost. Učenec je močno zavrl, kolesa so se zaklenila in vozilo je počasi zdrsnilo proti robu.
Pomembno je bilo tudi, kako je sedel. Sedež je bil umaknjen daleč nazaj, roki skoraj iztegnjeni, hrbet napol ležeč. Ko je hotel volan obrniti še bolj, se je moral nagniti naprej in popustiti oprijem. Delček sekunde, ki ga je potreboval, je izgubil že zaradi položaja.
Kaj storiti, ko avto zdrsne
- Noga takoj z plina, vendar mehko, brez sunka.
- Zaviranje počaka. Najprej mora sprednja os spet dobiti oprijem.
- Volan se nekoliko odpre, zavijanje se zmanjša, da sprednja kolesa spet zagrabijo.
- Pogled gre tja, kamor naj vozilo pelje, ne proti robu ceste.
- Ko se oprijem vrne, se nežno zavija naprej in šele nato previdno pospešuje.
Če zdrsne zadek, se volan obrne v smer zdrsa, a le toliko, kolikor je nujno, in se hitro vrne.
Najpogostejša napaka
Zaviranje sredi ovinka. Instinkt je močan, rezultat pa pogosto nasproten pričakovanemu: prednja kolesa se zaklenejo, vozilo pa nadaljuje naravnost. Marsikdo si poleg tega zbije pogled v drevo ali rob ceste in avto potem res zapelje prav tja.
Pravilna nastavitev sedeža in volana
Od nje je odvisno vse zgoraj opisano. Hrbet naj leži ob naslonjalu, zapestje pa mora doseči vrh volana, ne da bi se rama odmaknila od sedeža. Komolci ostanejo rahlo pokrčeni, približno 100 do 120 stopinj. Tako je volan mogoče hitro obračati z rokama, brez prestopanja.
Tudi ko je zavorna stopalka ali sklopka povsem pritisnjena, mora biti noga še rahlo pokrčena. Iztegnjeno koleno pomeni manj moči in počasnejši odziv, ravno ko je treba stopalko potisniti do konca.
Koliko prostora potrebuje zračna blazina?
Proizvajalci in prometnovarnostne organizacije priporočajo vsaj 25 centimetrov med prsnico in pokrovom zračne blazine na volanu. Blazina se napihne z veliko hitrostjo, zato se oseba, ki sedi preblizu, izpostavlja poškodbam prsnega koša, obraza in rok. Če pa sedi predaleč, slabše nadzoruje volan, pas pa jo slabše zaščiti.
Naslonjalo glave naj bo najmanj v višini oči, idealno v višini zgornjega dela glave. Telo mora biti čvrsto podprto, da prek sedala in hrbta pravočasno začutite, da zadek zdrsava.
Minuta ob vstopu v avto
Za nastavitev sedeža in volana zadostuje ena minuta ob vstopu v avto. Zdrs na listju ujame tisti, ki ima roke in noge tam, kjer jih potrebuje.
