Poletna vročina nas sili, da okna podnevi zapiramo. Tako sicer ustavimo vdor vročine, a v prostoru se hitro začneta kopičiti ogljikov dioksid in izrabljen zrak. Kakovost zraka pade. To hitro občutimo kot utrujenost, slabšo zbranost in nemiren spanec.
Mnogi ljudje se ne zavedajo, da je zrak v zaprtih prostorih pogosto precej bolj onesnažen kot zunanji zrak, celo v večjih mestih. Ker večino svojega časa, še posebej med ekstremnimi vročinskimi valovi, preživimo v zaprtih prostorih, je skrb za čist in svež zrak ključnega pomena za naše dolgoročno zdravje in splošno dobro počutje. Slaba kakovost zraka namreč ne vpliva le na naše trenutno počutje, temveč lahko dolgoročno prispeva k razvoju kroničnih bolezni dihal, alergij in celo srčno-žilnih težav.
Zakaj zrak postane težak
V dobro izoliranih hišah in stanovanjih zrak skoraj ne kroži več naravno. Tesnjenje oken zniža stroške hlajenja, ob zaprtih oknih pa se notranji zrak hitro izrabi. Z vsakim vdihom porabljamo kisik in v prostor oddajamo ogljikov dioksid (CO2).
Zunaj je v zraku običajno okoli 400 delcev CO2 na milijon (ppm). V zaprti spalnici z dvema osebama ta številka brez zračenja že v nekaj urah preseže 1000 ppm. Pri vrednostih nad 1500 ppm se žile v možganih razširijo. Začnemo zehati, pade nam koncentracija in lahko se pojavi blag glavobol. Če vrednost zraste nad 2000 ppm, kar se ponoči v neprezračeni sobi zgodi zelo hitro, postanemo zjutraj povsem neprespani.
Študije so pokazale, da visoke ravni ogljikovega dioksida drastično zmanjšajo naše kognitivne sposobnosti. Otroci, ki se učijo v slabo prezračenih sobah, dosegajo slabše rezultate pri reševanju nalog, odrasli pa pri delu od doma hitreje izgubijo fokus in postanejo razdražljivi. Zato je razumevanje dinamike zraka v naših domovih prvi korak k izboljšanju bivalnega okolja.
Vročina ojača izhlapevanje kemikalij
CO2 ni edini problem zaprtih prostorov. V vsakem domu iz pohištva, preprog, barv in čistil nenehno izhlapevajo hlapne organske spojine (VOC), kot sta formaldehid in benzen.
Višja kot je temperatura v prostoru, hitreje te kemikalije prehajajo v zrak. Med vročinskim valom ob zaprtih oknih ostanejo ujete v stanovanju. Dolgotrajna izpostavljenost draži oči in dihalne poti. Problem je še večji v mestih, kjer včasih niti ponoči ne moremo dobro prezračiti zaradi hrupa ali zunanjega smoga.
Poleg tega k onesnaženju prispevajo tudi vsakodnevna opravila, kot so kuhanje, prižiganje dišečih sveč in uporaba različnih kozmetičnih preparatov v obliki pršil. Kuhanje na plin na primer sprošča dušikov dioksid, ki je znan dražilec pljuč. Če k temu dodamo še pomanjkanje ustrezne ventilacije, se naš dom hitro spremeni v nevidno kemično past. Zato je izjemno pomembno, da imamo vzpostavljen sistem, ki te škodljive snovi sproti odstranjuje iz zraka, ki ga dihamo.
Kako preverimo kakovost zraka
Naš nos se na slab zrak hitro navadi. Občutek zadušljivosti običajno opazimo šele, ko pridemo s svežega zraka nazaj v zaprto sobo.
Dejansko stanje najlažje preverimo z merilniki kakovosti zraka, ki pokažejo vrednosti CO2, trdnih delcev in hlapnih organskih spojin. Smiselno je ukrepati, ko CO2 preseže 800 ppm ali ko relativna vlažnost pade izven območja med 40 in 60 odstotki.
Sodobni pametni merilniki se lahko povežejo z vašimi mobilnimi napravami in vas z zvočnim ali vizualnim opozorilom obvestijo, ko kakovost zraka pade pod kritično mejo. Nekateri naprednejši sistemi pametnega doma lahko ob zaznavi povišanih vrednosti samodejno sprožijo prezračevalne sisteme ali aktivirajo čiščenje zraka. S tem se izognemo ugibanju in zagotovimo, da je zrak v našem domu vedno optimalen za bivanje.
Čiščenje zraka s klimatskimi napravami
Samo znižanje temperature v vročih dneh ni dovolj. Novejše klimatske naprave zrak med hlajenjem tudi filtrirajo. Zrak iz prostora potuje skozi filtre, ki zadržijo različne vrste umazanije, preden se ohlajen vrne v sobo.
Sodobne klimatske naprave so postale prave večnamenske postaje za obdelavo zraka. Ne skrbijo le za prijeten hlad med poletno pripeko ali toplo zavetje v prehodnih obdobjih, temveč aktivno izboljšujejo mikroklimo v prostoru. Z naprednimi filtrirnimi sistemi lahko učinkovito odstranijo mikroskopske delce, ki bi sicer končali v naših pljučih. To je še posebej dragoceno za alergike in astmatike, ki so na nečistoče v zraku še toliko bolj občutljivi.
Vrste filtrov in njihovo delovanje
Osnovni filtri ujamejo prah in dlake. Za manjše delce in pline pa klimatske naprave uporabljajo dodatne rešitve.
- Elektrostatični filtri delcem dodelijo električni naboj in jih potegnejo na nasprotno nabito ploščo. Tako iz zraka poberejo fin prah in smog.
- Plazemski ionizatorji v prostor spuščajo ione. Ti se oprimejo bakterij in umazanije ter jih združijo v večje skupke, ki padejo na tla ali pa obtičijo v filtru.
- Filtri z aktivnim ogljem nase vežejo pline in vonjave. Pomagajo predvsem pri odstranjevanju tistih kemikalij, ki poleti pospešeno izhlapevajo iz pohištva.
- Nekatere vrhunske naprave vključujejo tudi HEPA filtre, ki so sposobni zadržati do 99,97 odstotka vseh delcev, velikih 0,3 mikrona. To vključuje cvetni prah, pršice in celo nekatere viruse.
- Filtri s srebrovimi ioni ali katehinski filtri delujejo protibakterijsko in protivirusno, saj uničujejo celične stene mikroorganizmov in preprečujejo njihovo razmnoževanje znotraj same naprave.
Redno čiščenje filtrov
Filtri se sčasoma zamašijo. Če jih ne očistimo, umazana klima slab zrak samo še dodatno poslabša, saj začne nakopičeno umazanijo pihati nazaj v prostor.
Osnovne filtre preprosto operemo pod vodo, specializirane pa je treba redno menjati. Nekatere naprave imajo funkcijo samodejnega čiščenja, ki po izklopu posuši notranjost in s tem prepreči razvoj bakterij in neprijetnih vonjav.
Priporočljivo je, da osnovne protiprašne filtre pregledate in očistite vsaj enkrat na mesec v času intenzivne uporabe. Če imate doma hišne ljubljenčke, bo morda potrebno še pogostejše čiščenje. Poleg rednega vzdrževanja, ki ga lahko opravite sami, pa ne smete pozabiti na letni strokovni servis. Pooblaščeni serviser bo napravo temeljito dezinficiral, preveril raven hladilnega plina in očistil tudi tiste notranje komponente, ki so vam sicer nedostopne. Le tako bo vaša naprava delovala z maksimalno učinkovitostjo in zares skrbela za zdrav zrak.
Zračenje zjutraj, klima čez dan
Klimatska naprava lahko odstrani prah in uravna temperaturo, ne more pa ustvariti kisika. Zato moramo prostore zjutraj, ko je zunaj še hladno, na hitro in temeljito prezračiti. S tem znižamo raven CO2.
Čez dan okna zapremo. Takrat vzdrževanje zraka prevzame klima, ki s filtriranjem prepreči, da bi se v zaprtem in ohlajenem prostoru preveč namnožili prašni delci in škodljivi plini.
Najučinkovitejše je tako imenovano navzkrižno zračenje. Odprite okna na nasprotnih straneh stanovanja za pet do deset minut, da ustvarite prepih. Ta bo v najkrajšem možnem času zamenjal celoten volumen zraka v vašem domu, ne da bi se pri tem ohladile ali segrele same stene in pohištvo. Ko se zunanja temperatura začne dvigovati, okna nepredušno zaprite in spustite senčila. S pametno kombinacijo jutranjega zračenja in celodnevne uporabe sodobnih naprav za klimatizacijo boste ustvarili idealno bivalno okolje. Vaš dom bo ostal prijetno hladen, zrak v njem pa bo čist, svež in varen za vse družinske člane, ne glede na to, kako neizprosna je poletna vročina zunaj.
