Konec maja je pravi čas za sajenje plodovk na prosto. Ledeni možje so mimo, noči se ogrejejo in zemlja je pripravljena. Vrtnarjenje v tem času močno vpliva na količino in kakovost pridelka. Izbira pravega trenutka za sajenje neposredno določa, koliko plodov boste pobrali v poznem poletju.
Temperatura tal
Paradižnik, paprika, kumare in jajčevec izvirajo iz toplejših krajev. Za normalno rast potrebujejo temperaturo tal nad 15 stopinj Celzija. Čakanje na ustrezno temperaturo je boljše od prezgodnjega sajenja. Če sadite v začetku maja, ko so tla še hladna, rastline doživijo temperaturni šok.
Nevarnost zgodnjega sajenja
Zaradi mrzlih tal korenine prenehajo črpati fosfor. Listi pogosto postanejo vijolični, steblo pa oleseni. Rast se lahko ustavi za več tednov. Sadika, posajena v topla tla konec maja, hitro napreduje. Pogosto celo preraste tisto rastlino, ki je bila posajena prezgodaj in je trpela na mrazu.
Posledice prepoznega sajenja
Čakanje na sredino junija prinaša drugačne težave. Plodovke potrebujejo med 70 in 90 dni, da razvijejo zrele plodove. Zamuda pri sajenju zamakne celoten cikel rasti. Najbolj intenzivno cvetenje se tako pogosto zgodi ravno med julijskimi vročinskimi valovi.
Pri temperaturah nad 32 stopinj Celzija postane cvetni prah večine sort paradižnika sterilen. Cvetovi porumenijo in odpadejo, oploditev pa se ne izvede. Ob prepoznem sajenju se plodovi začnejo debeliti šele konec avgusta. Dozorevanje se nato zavleče v september. Zaradi daljših noči in jutranje rose se hitro poveča nevarnost za razvoj krompirjeve plesni, kar lahko uniči pridelek.
Pravilno presajanje
Pri selitvi sadik na prosto je pomembna predvsem ustrezna priprava sadilne jame. Korenine morajo imeti dober stik z vlažno zemljo.
- Jama naj bo približno dvakrat globlja in širša od lončka, v katerem je rasla sadika.
- Na dno dodajte pest komposta ali uležanega hlevskega gnoja. Prekrijte ga s tanko plastjo zemlje, da mlade korenine ne pridejo v direkten stik z močnim gnojilom.
- Paradižnik sadite globoko. Zakopljete ga lahko vse do prvih pravih listov, da bo steblo pod površjem razvilo dodaten koreninski sistem.
- Zalijte jamo pred sajenjem. Vlaga na dnu sili korenine k rasti v globino.
Paprika in jajčevec iz stebla ne poženeta dodatnih korenin. Posadite ju do tiste globine, na kateri sta rasla v lončku. Pregloboko sajenje pri teh rastlinah hitro povzroči gnitje stebla.
Opore in odstranjevanje zalistnikov
Sadike so konec maja majhne in na videz povsem obvladljive. Vrtnarji pogosto odlašajo s postavitvijo opore in odstranjevanjem prvih zalistnikov z glavnega stebla.
V toplem in vlažnem vremenu paradižnik zelo hitro raste. V dobrem tednu lahko podvoji svojo maso. Stranski poganjki v tem času črpajo energijo, ki jo rastlina potrebuje za glavno steblo in prve cvetne nastavke.
Količke in spirale postavite v zemljo že ob sajenju sadike. Če boste lesene količke zabijali nekaj tednov kasneje, boste poškodovali razvejan koreninski sistem. Z rednim trganjem stranskih poganjkov začnite, ko so ti dovolj veliki, da jih lahko primete s prsti. S tem rastlini zagotovite boljšo zračnost in usmerite njeno energijo v pravilen razvoj.
