Podjetniki in terenski komercialisti se pri izbiri vozil pogosto ujamejo v past. Nakup avtomobila za poslovne namene se hitro spremeni v iskanje statusnega simbola, namesto da bi podjetje iskalo primerno orodje za delo. Ko voznik letno prevozi 40.000 kilometrov, zunanji videz pač ni več najpomembnejši dejavnik.
Priključni hibridi in relacijske vožnje
Priključni hibridi obljubljajo nizke izpuste, računovodske ugodnosti in davčne olajšave. V praksi pa so stvari drugačne. Voznik, ki vsak dan prevozi 300 kilometrov po avtocesti, baterije preprosto nima časa polniti na javnih polnilnicah med različnimi sestanki.
Ko se baterija po 50 kilometrih izprazni, dobite dve toni težak avto z bencinskim motorjem. Poraba pri avtocestni hitrosti takrat zraste na devet ali celo deset litrov. Dodatna teža baterije prinese tudi hitrejšo obrabo pnevmatik in zavor. Pri dinamični vožnji in težkem avtu so gume lahko uničene že po 20.000 kilometrih. Za voznike z veliko kilometrino moderni dizel še vedno ostaja najbolj smiselna izbira za dolge relacije. Kupovati priključni hibrid za dolge avtocestne poti se dolgoročno preprosto ne izplača.
Skriti strošek izgube vrednosti
Direktorji in obrtniki ob nakupu avtomobila radi gledajo samo na mesečni obrok za financiranje. Pozabijo pa na to, kaj se zgodi po treh letih, ko ima avto na števcu 120.000 kilometrov in je treba potegniti črto.
Avto višjega srednjega razreda lahko v treh letih izgubi do 60 odstotkov začetne vrednosti. Visoka kilometrina to izgubo še poveča, pri čemer so najbolj na udaru veliki luksuzni terenci. Na trgu rabljenih vozil se kupci izogibajo SUV-jem z veliko prevoženimi kilometri, ker se bojijo dragih okvar zračnega vzmetenja in elektronike. Namesto novega avtomobila po meri se za podjetje marsikdaj bolj splača preračunati opcijo poslovnega najema s fiksno kilometrino. Pametna alternativa je tudi nakup leto dni starega karavana, saj je tisti največji in najbolj boleč padec vrednosti pri njem že mimo.
Ne varčujte pri sedežih in zvočni izolaciji
40.000 kilometrov pomeni nekje 600 ur oziroma cel mesec sedenja za volanom letno. Zato je povsem nelogično doplačati za velika aluminijasta platišča, pri sedežih pa stiskati vsak evro.
Osnovni sedeži v sicer dragih avtomobilih hitro vodijo do bolečin v križu in vratu. Stroški fizioterapije in bolniških odsotnosti so na koncu precej višji od doplačila za dobre ortopedske sedeže. Zvočna izolacija je še ena stvar, na katero kupci pozabijo. Akustična stekla opazno zmanjšajo utrujenost med vožnjo. Prav tako radarski tempomat in sistem za ohranjanje voznega pasu nista luksuz, ampak nuja za dolge monotone vožnje. Ergonomija bi morala imeti pri takšnih kilometrinah absolutno prednost pred prestižnimi dodatki.
Hitri izračun letnih stroškov
Da bi dobili pravo sliko, poglejmo stroške povprečnega dizelskega avtomobila srednjega razreda.
- Strošek goriva pri porabi šestih litrov in trenutnih cenah nanese okoli 3.500 evrov na leto.
- Zaradi visoke kilometrine boste potrebovali vsaj dva kompleta pnevmatik letno, kar stane med 800 in 1.200 evri.
- Dva do trije redni servisi z menjavo zavornih ploščic stanejo približno 1.200 evrov.
- Največji strošek je izguba vrednosti vozila, ki se giblje ob 6.000 do 9.000 evrov letno.
- Polni kasko za poslovno rabo pogosto preseže 1.500 evrov.
Skupni letni stroški lastništva tako hitro prebijejo mejo 15.000 evrov. Ko si podjetnik preračuna te dejanske stroške, običajno hitro pozabi na luksuzne terence in raje izbere avto, ki bo predvsem stroškovno učinkovito orodje za posel.
