Še včeraj je triletnik brez težav zaspal. Danes pa joka in trdi, da je v omari volk. Starši ob takšnih izpadih hitro pomislijo, da otrok išče pozornost ali nalašč zavlačuje pred spanjem. Po dolgem dnevu namreč utrujenost naredi svoje.
Razvoj domišljije
Strah pred temo in pošastmi pri treh ali štirih letih je naraven del razvoja. V tem obdobju se začne hitro razvijati domišljija. Otrok si lažje predstavlja stvari, ki jih ni v sobi. Težava je v tem, da ta nova sposobnost še nima pravih meja.
Del možganov, ki skrbi za logično sklepanje, se pri predšolskih otrocih šele oblikuje. Amigdala, ki zaznava nevarnost, pa je že zelo aktivna. Ko si otrok zamisli pošast, njegovo telo reagira, kot da je nevarnost resnična. Srčni utrip se pospeši in dihanje postane hitrejše. Zanj je ta strah povsem realen.
Racionalna razlaga takrat ne pomaga. Prigovarjanje, da pošasti ne obstajajo, pri razburjenem malčku ne bo delovalo. V tistem trenutku potrebuje predvsem občutek varnosti.
Preiskovanje omar in podkupovanje
Veliko staršev želi otroka pomiriti tako, da pregledajo omaro in posvetijo pod posteljo ter zagotovijo, da tam ni ničesar. Čeprav se to zdi logično, lahko doseže nasproten učinek. Če odrasli dejansko preverjajo sobo, otrok dobi potrditev, da bi pošast res lahko bila nekje skrita.
Podkupovanje prav tako nima pravega učinka. Obljubljanje čokolade ali igrač v zameno za mirno noč ne reši težave, saj se s strahom ne da pogajati. Otrok zaradi obljubljene nagrade ne bo mogel zaspati, če ga je močno strah.
Pomagala ne bo niti jeza. Povzdigovanje glasu v telesu le še dvigne raven stresnih hormonov. Ustrezna vzgoja v takšni situaciji zahteva pomiritev čustev. Prestrašen otrok ne more zaspati, dokler je njegov živčni sistem v stanju pripravljenosti na nevarnost.
Kako pomiriti otroka
Strah je treba preprosto priznati. S tem ne potrdimo, da je v sobi volk, ampak otroku pokažemo razumevanje njegove stiske.
Pogovor naj bo preprost in brez obsojanja:
- Otrok: “V omari je pošast!”
- Starš: “Vidim, da te je zelo strah.”
- Otrok: “Tam stoji.”
- Starš: “Tukaj si na varnem. Jaz sem s tabo in pazim nate.”
Ko otrok čuti, da ga razumete, se bo počasi umiril. Včasih pomaga preusmeritev pozornosti z uporabo domišljije. Nekateri starši uporabijo pršilo z vodo in ga predstavijo kot odganjalca slabih sanj. Pogosto pa zadošča že fizični stik. Miren objem in vaše enakomerno dihanje bosta postopoma umirila tudi otroka.
Preventiva pred spanjem
Dogajanje pred spanjem močno vpliva na nočni mir. Medla lučka lahko prežene sence, ki jih v sobi ustvarja ulična razsvetljava. Omejitev zaslonov pred spanjem pa zmanjša število dražljajev, ki se ponoči v otroških mislih hitro spremenijo v strašljive podobe.
Obdobje nočnih strahov sčasoma mine. Ko možgani dozorijo, namišljene pošasti izgubijo svoj pomen. V vmesnem času pa otrok ponoči potrebuje predvsem mirnega starša.
