Poleti pred vročino pogosto bežimo tako, da zapremo okna in spustimo rolete. Vročina sicer ostane zunaj, a s tem prekinemo tudi dotok svežega zraka. Sodobne hiše in stanovanja so zrakotesna. Prostor se zato hitro napolni z izdihanim ogljikovim dioksidom, vlago in različnimi hlapi. Bivanje v takšnem okolju utruja in slabo vpliva na spanec.
Zakaj je ujet zrak poleti problematičen
Današnji gradbeni predpisi zahtevajo dobro izolacijo. Objekti so zatesnjeni, kar pozimi varčuje z energijo. Poleti pa ta ista lastnost preprečuje naravno zračenje. Ko zaradi vročine okna ostanejo zaprta večino dneva in včasih tudi ponoči, zrak v notranjosti nima kam iti. V njem se začnejo nabirati plini in snovi, ki izhlapevajo iz pohištva ali čistil.
Z dihanjem ljudje oddajamo ogljikov dioksid in vlago. V zaprti sobi te vrednosti hitro narastejo, še posebej ob prisotnosti več oseb in v manjših prostorih. Zrak postane zatohel. V takšnih dneh se pogosto počutimo utrujene in brez energije. To radi pripišemo visoki temperaturi, čeprav je pravi razlog pomanjkanje kisika.
Mejne vrednosti ogljikovega dioksida
Raven CO2 nam hitro pove, kakšen zrak zares dihamo. Merimo jo v delcih na milijon (ppm). Zunaj se ta vrednost običajno giblje okoli 400 ppm. V zaprtih prostorih so številke hitro drugačne.
- Pod 800 ppm zrak ostaja svež. Pri taki vrednosti zlahka ostanemo zbrani in se dobro počutimo.
- Med 800 in 1200 ppm raven še prenašamo dobro, a občutljivejši že zaznajo zadušljivost prostora.
- Nad 1200 ppm kakovost močno pade. Hitro se pojavi zaspanost in včasih rahel glavobol.
- Nad mejo 2000 ppm okolje postane zares neugodno in povzroča izrazito slabo počutje.
Domače meritve pogosto presenetijo. Družina v povprečni dnevni sobi ob zaprtih oknih mejo 1500 ppm preseže v nekaj urah. Podobno se zgodi v domači pisarni. Ena oseba za računalnikom brez vmesnega zračenja do konca delovnika zlahka dvigne raven CO2 nad 2000 ppm.
Kognitivne sposobnosti in spanje
Slab zrak opazno vpliva na naše razmišljanje. Visoka raven CO2 upočasni dojemanje in oteži reševanje nalog. Če delate od doma, je prav to pogosto razlog za tisti znani občutek težke glave sredi dneva.
Ponoči so stvari še slabše. V manjši spalnici pri zaprtih oknih raven CO2 do jutra zraste zelo visoko. Spanec postane plitev. Večkrat se na kratko prebudimo. Zjutraj vstanemo utrujeni in se sprašujemo, zakaj osem ur spanja ni bilo dovolj. Telo je enostavno celo noč poskušalo uravnavati pomanjkanje svežega zraka.
Vlaga oteži prenašanje vročine
Temperatura ni edini razlog za neugodje. Tu je še zračna vlaga. Primerna vlažnost v stanovanju je med 40 in 60 odstotki. Pred poletnimi nevihtami zunanja vlažnost pogosto preseže 70 odstotkov. Ko takšen zrak pride v stanovanje in tam ostane, postane vročina hitro neznosna.
Potenje je naraven način ohlajanja telesa. Če je v zraku preveč vlage, znoj s kože ne more izhlapevati. Zrak je namreč že poln vode. Pri 25 stopinjah in visoki vlagi nam bo zato bolj vroče kot pri 28 stopinjah v suhem prostoru. Koža postane lepljiva in zrak težak.
Uravnavanje poletne temperature
Ventilatorji zgolj premikajo zrak. Ne znižajo temperature, ne odstranijo vlage in ne očistijo zraka. Za reševanje teh težav danes marsikje poskrbijo klimatske naprave. Te so postale običajen del domov, saj poleg hlajenja urejajo tudi druge lastnosti zraka.
Hlajenje ima pri tem koristen stranski učinek. Ko gre topel zrak skozi notranjo enoto, iz njega kondenzira vlaga. Voda nato odteče ven zunaj objekta ali v odtok. Tako se zračna vlaga v prostoru zniža. Zrak postane lažji in tisti tipičen poleten občutek sopare se umakne.
Odstranjevanje hlapov in prahu
V zaprti sobi se ne nabira le CO2. Iz pohištva, čistil ali talnih oblog se izločajo različne snovi. Ob slabem zračenju se te snovi poleti kopičijo v zraku.
Filtri v napravah pomagajo ublažiti to težavo. Osnovni filtri ustavijo prah in dlake. Boljši filtri pa iz zraka poberejo še manjše delce in zmanjšajo neprijetne vonjave. Redno čiščenje teh filtrov pomeni manj prahu, kar še posebej ustreza ljudem s težavami pri dihanju ali alergijami.
Kako ohraniti svežino brez odprtih oken?
Samo hlajenje v prostor ne prinese kisika. Za svež zrak je še vedno treba odpreti okna. Najbolje se obnese kombinacija jutranjega zračenja in kasnejšega vklopa hlajenja.
Zgodaj zjutraj, ko je zunaj še hladno, na široko odprite okna za 15 minut. Zrak v stanovanju se bo zamenjal. Raven CO2 bo padla na normalno mejo, ohladile pa se bodo tudi notranje površine. Potem okna zaprite in po potrebi spustite rolete. Prižgite klimo na zmerno temperaturo. Zrak bo ostal precej časa primeren za bivanje, saj ste odstranili vlago in preprečili nabiranje odvečne toplote.
V novejših, močno zatesnjenih hišah to redno zračenje prevzame prezračevalni sistem z rekuperacijo. Ta nenehno dovaja zunanji zrak. Skupaj s hlajenjem ustvari pogoje, v katerih se poleti da normalno živeti in delati, ne glede na vročinske valove zunaj.
