Skoraj vsak oddelek ima zaposlenega, ki preprosto ne zna reči ne. Njegova miza je polna papirjev in nalog, sodelavci pa so navajeni, da nanj lahko preložijo karkoli. Takšen človek pogosto ostaja v pisarni po izteku delovnega časa. Ob koncu leta pa ga namesto napredovanja in višje plače običajno čaka le še več novih zadolžitev.
Iluzija neprestane ustrežljivosti
Za prevzem zahtevnejših vlog v podjetju samo strokovno znanje in dolge ure niso dovolj. Znati morate reči ne. Mnogi zaposleni verjamejo, da jim bo nenehno pritrjevanje vodstvu odprlo vrata do višjih pozicij. Vzamejo vsako nalogo, ker se bojijo konfliktov ali pa želijo ustreči vsem okoli sebe. V praksi pa pogosto napredujejo tisti, ki ne naredijo nujno največ ur. Znajo pa dobro razporediti svoj čas in realno postaviti pričakovanja.
Predstavljajte si četrtek pozno popoldne. Vodja oddelka pride do vas in omeni nov projekt. Problem je v tem, da mora biti narejen že do ponedeljka zjutraj.
Marsikdo ob taki zahtevi takoj obljubi, da bo zadevo uredil. Novo nalogo poskusi stlačiti v svoj že tako poln urnik. Zaradi tega običajno trpi kakovost njegovega rednega dela, konec tedna pa preživi za računalnikom. Vodja ob tem dobi občutek, da ima ta zaposleni še ogromno časa in lahko prenese kakršnokoli obremenitev.
Sprememba dinamike moči
V isti situaciji lahko reagirate tudi drugače. Direkten ne pogosto ni potreben in lahko izpade neprofesionalno. Boljša rešitev je pogovor o prioritetah.
Ko vas šef prosi za nujno uslugo, mu potrdite, da lahko projekt prevzamete. Takoj za tem pa ga vprašajte, katero od vaših trenutnih nalog lahko zaradi tega prestavite na kasnejši čas.
S tem preložite odločitev nazaj na vodjo. Njegova naloga namreč je organizacija dela in določanje tistega, kar je najbolj zares nujno. S takšnim pogovorom pokažete, da imate nadzor nad svojim delom. Nadrejeni začnejo takšnega zaposlenega dojemati resneje, saj z njim lahko konstruktivno rešujejo poslovne izzive.
Ko osebna rast in kariera trčita ob realnost
Ljudje večinoma mislijo, da avtoriteta pride z novim nazivom ali napredovanjem. V praksi se osebna rast in kariera oblikujeta že pri vsakodnevnih pogovorih ob kavomatu. Ko znate zaščititi svoj čas, sodelavcem jasno sporočate, da vaše delo ni samoumevno. S tem pokažete, da cenite svoj trud in znate postaviti meje.
V večini podjetij velja nepisano pravilo, da se delo kopiči pri tistih, ki vse sprejmejo. Če meja ni postavljenih, se bo kup nalog samo še večal. Zato je pomembno, da začnete o svojem delu razmišljati širše. Trije dobro končani projekti so za podjetje vedno boljši kot deset napol narejenih zadev, pri katerih ste zamudili vse roke.
Trening za prihajajoči teden
Zavračanja dodatnega dela se lahko naučite. Ni treba čakati na naslednji letni razgovor ali večji konflikt s šefom. Svoje prioritete lahko začnete komunicirati že pri povsem običajnih elektronskih sporočilih ali v kratkih pogovorih na hodniku.
Svoj pristop lahko spremenite postopoma:
- Vzemite si čas pred odgovorom. Ko vas nekdo prosi za uslugo, ne obljubite rešitve takoj. Prosite za nekaj minut ali ur, da preverite svoj urnik. Tako boste imeli čas za miren razmislek o tem, koliko dela dejansko zahteva nova naloga.
- Imejte pred seboj jasen seznam svojih nalog. Na sestanek prinesite papir ali odprite dokument s trenutnimi zadolžitvami. O prioritetah se boste precej lažje pogajali, če boste natančno vedeli, kaj vse vas že čaka na mizi.
- Predlagajte delne rešitve za nerealne roke. Če projekta do določenega datuma ne morete v celoti končati, se poskusite dogovoriti. Lahko na primer do prvotnega roka pripravite zgolj grob osnutek, končne detajle pa dodelate nekaj dni kasneje.
Začetki postavljanja meja so včasih neprijetni. Nadrejeni so se verjetno navadili, da vedno takoj prevzamete vsako delo. Zato bodo potrebovali nekaj časa, da sprejmejo vaš nov način komunikacije. Kljub temu se takšen pristop obrestuje. Ljudje, ki znajo razporediti svoj čas in obremenitve, sčasoma pogosto prevzamejo vodenje oddelkov ali zahtevnejših projektov.
