Veliko ljudi vikende preživlja zunaj mest. Prtljažnik se hitro napolni z blatnimi čevlji, kolesi in mokro opremo. Ko kupujemo avto za takšne izlete, nas pogosto zanesejo čustva ali pa nasedemo oglasom. Na koncu na dvorišču stoji drago vozilo, ki je za naše dejanske potrebe precej nerodno.
Štirikolesni pogon in terenske zmogljivosti
Štirikolesni pogon se zdi logična izbira za vožnjo do smučišč in gorskih izhodišč. Trg je poln oglasov z robustnimi terenci nekje v divjini. A večina makadamskih poti do slovenskih ali evropskih hribov v resnici ne zahteva pogona 4×4.
Sprednji pogon bo kos večini nalog. Za vožnjo po gozdnih cestah potrebujete predvsem dobre pnevmatike in morda nekoliko večjo oddaljenost od tal. Štirikolesni pogon pomeni dodatno težo. Ta poslabša pospeške in poveča porabo. Vzdrževanje je dražje, saj je treba servisirati več mehanskih delov.
Dvokolesni pogon z zanesljivimi gumami povsem zadošča. Prihranek pri nakupu avtomobila je precejšen in ga lahko raje porabite za boljšo opremo.
Višina vozila in praktičnost
Športni terenci oziroma SUV-ji danes prevladujejo na cestah. Kupce privlači visoko sedenje. Za nekoga, ki stalno prevaža opremo, pa je takšen avto velikokrat nepraktičen.
Tukaj so glavne težave pri nakladanju:
- Dvigovanje električnega kolesa na visoko streho je težko in pogosto zahteva pomoč.
- Dostop do strešnega kovčka je neroden.
- Nakladalni rob prtljažnika je pri terencih visok, zato je dvigovanje težkih nahrbtnikov naporno.
- Pes mora pri skoku v prtljažnik premagati večjo višino, kar pri starejših živalih slabo vpliva na sklepe.
Klasični karavan je v tem pogledu v prednosti. Streha je nižja. Prtljažnik je daljši, nakladalni rob pa bližje tlom. Karavani pogosto ponujajo enako ali celo več prostora za prtljago in se peljejo bolje od terencev.
Poraba na avtocesti in notranjost
Aktivni izleti običajno pomenijo dolgo vožnjo po avtocesti. Škatlasta oblika terenskih vozil poslabša aerodinamiko. Ko na vlečno kljuko namestite nosilec za kolesa ali na streho vržete kajak, zračni upor močno naraste.
Poraba goriva pri višjih hitrostih hitro poskoči za tretjino. Električni križanci pod takšno obremenitvijo izgubijo precej dosega, kar prinese več ustavljanja ob polnilnicah. Nižji karavani zrak režejo veliko bolj učinkovito.
Pozorni bodite tudi pri izbiri notranjosti. Svetlo usnje in mehke preproge v salonu izgledajo odlično. V praksi dlak in umazanije s takšnih materialov ne boste spravili nikoli več. Avto za v naravo potrebuje temne sedeže, trpežno plastiko in gumijaste tepihe.
Stroški lastništva
Redni izletniki prevozijo okoli dvajset tisoč kilometrov letno. Primerjava stroškov med srednje velikim karavanom in priljubljenim športnim terencem s štirikolesnim pogonom hitro pokaže razliko.
Zavarovanje in registracija sta za karavan običajno cenejša. Prav tako so opazno cenejše standardne pnevmatike. Manjša teža in boljša aerodinamika prineseta še prihranek pri gorivu.
Skupni letni strošek pri karavanu znese okoli šest tisoč evrov. V to so všteti izguba vrednosti, zavarovanje, servisi in gorivo. Terensko vozilo s 4×4 pogonom in višjo porabo ta znesek hitro dvigne nad osem tisoč evrov. Z razliko v nekaj letih zlahka financirate smučarske vozovnice in poletni dopust.
