Konec junija paradižniki na vrtu začnejo hitro rasti. Majhna sadika se zaradi toplega vremena spremeni v gosti grm. Zdaj moramo poskrbeti za rastline, če želimo dober poletni pridelek.
Visoki paradižniki radi rastejo v širino. V pazduhah glavnih listov, kjer se list drži stebla, ves čas poganjajo novi stranski poganjki, ki jim pravimo zalistniki. Če jih ne potrgamo, se razvijejo v velika stebla z novimi listi in cvetovi.
Morda se zdi, da bo več vej prineslo več plodov, a v praksi ni tako. Paradižnik vso moč porabi za rast listov. Plodovi ostanejo majhni in pozno zorijo. Težava je tudi v tem, da v pregostem grmu zrak ne kroži.
Odstranjevanje zalistnikov in listov
Gosti grmi zadržujejo vlago. Rosa se v njih suši dolgo časa, po dežju pa znotraj grma nastanejo idealni pogoji za bolezni. Zato moramo paradižnik redno obrezovati.
Vrtnarjenje bo lažje, če pri tem upoštevamo nekaj preprostih napotkov:
- Rastline pregledamo vsaj dvakrat na teden.
- Zalistnike trgamo takrat, ko zrastejo od tri do pet centimetrov.
- Za odstranjevanje je najboljše lomljenje s prsti. Škarij raje ne uporabljamo, da ne prenašamo virusov.
- Odstranimo tudi vse tiste liste, ki ležijo na tleh.
Če zalistniki zrastejo več kot deset centimetrov, so že precej oleseneli in jih moramo odrezati. Takrat je rastlina vanje vložila precej hrane, ki bi jo sicer porabila za plodove.
Odstranjevanje spodnjih listov
Poleg zalistnikov trgamo tudi staro listje. Ko prvi plodovi zrastejo in začnejo zoreti, spodnji listi niso več potrebni. Rastlini ne dajejo hrane, povečujejo pa nevarnost za okužbe iz zemlje.
Steblo postopoma očistimo vse do prvih plodov. Odstranjene liste odnesemo z vrta, še posebej če imajo rumene ali rjave pege. Takšnih listov ne odlagamo na kompost, saj se bodo bolezni prenesle v naslednje leto.
Zaščita pred paradižnikovo plesnijo
Paradižnikova plesen je pogosta in uničujoča bolezen. Spore večinoma prezimijo v zemlji ali na ostankih starih rastlin. Ob poletnih nalivih se kaplje dežja odbijajo od tal in umažejo spodnje liste. Zato se okužba v pregostem grmu hitro razširi navzgor.
Če je spodnji del stebla gol, preprečimo neposreden stik listov z zemljo. Zrak lahko kroži in hitreje posuši tla. Sonce lažje obsije steblo. S tem enostavnim ukrepom rastline obvarujemo precej bolj učinkovito kot s škropljenjem.
Napake pri obrezovanju
Vrtnarji pogosto neradi trgajo večje veje. Včasih pustijo dve ali tri glavna stebla, ker upajo na večji pridelek. V velikih ogrevanih rastlinjakih z rednim gnojenjem je to mogoče. Na domačem vrtu pa paradižnik težko prehrani toliko plodov.
Če zalistnikov ne trgamo in se rastlina preveč razraste, se hitro pojavijo težave. Ko se vreme ohladi in dežuje, se na listih naredijo rjave lise. Stebla začnejo črneti. V le nekaj dneh lahko povsem zdrav paradižnik propade.
Takrat rastlin ne moremo več rešiti, ker je bolezen že globoko v tkivu. Hitro lahko ostanemo brez celotnega pridelka. Odstranjevanje zalistnikov in listov je nujno, če želimo rastlini zagotoviti dovolj zraka in svetlobe. Tako se bo paradižnik povsem osredotočil na razvoj in zorenje plodov.
