Poleti ni težava samo vročina. Na naše počutje močno vpliva tudi relativna vlažnost zraka. Če je v prostoru preveč vlage, se telo težje ohlaja in bivanje hitro postane naporno.
Zakaj temperatura ni vse?
Stopinje na termometru ne pomenijo nujno tudi udobja. Naše telo poskuša ves čas ohranjati temperaturo okoli 37 stopinj Celzija. Pri tem si pomaga z znojenjem. Ko znoj izhlapeva s kože, porablja toplotno energijo in nas s tem hladi.
Kako dobro to deluje, je odvisno od vlage v zunanjem zraku. Relativna vlažnost pove, koliko vodne pare je v zraku glede na to, koliko bi je ta sploh lahko sprejel. Nad 60 odstotki zrak težko sprejme še več vlage. Znoj zato ne izhlapi in koža postane lepljiva.
To privede do pregrevanja. Dejanski občutek vročine določa toplotni indeks, ki upošteva tako temperaturo kot vlago. Pri 26 stopinjah in 75-odstotni vlažnosti je občutek takšen, kot bi bilo zunaj 29 stopinj in suh zrak. Srčni utrip naraste. Krvne žile se razširijo in postanemo utrujeni.
Vpliv vlage na spanje
Vlaga je pogosto najbolj moteča ponoči. Za dober spanec se mora telesna temperatura nekoliko znižati, preden preidemo v fazo globokega spanja. V soparni in vlažni spalnici je ta proces otežen.
Zato se premetavamo in pogosteje zbujamo. Faze globokega spanja so krajše. Zjutraj se zbudimo utrujeni, dolgotrajno spanje v takšnih razmerah pa lahko vodi v pomanjkanje zbranosti čez dan.
Primerna temperatura za spanje je med 18 in 20 stopinj Celzija. Še pomembneje pa je, da vlažnost ostane med 40 in 50 odstotki. Tako telo lažje oddaja toploto.
Mejne vrednosti vlage v prostorih
Vlago lahko merimo s preprostim higrometrom. Poleti je idealna relativna vlažnost v bivalnih prostorih med 45 in 55 odstotki.
Pod 40 odstotki se sluznica izsuši, kar se pogosto dogaja pozimi. Poleti vrednosti večkrat presežejo 60 odstotkov. Pri 65 odstotkih postane bivanje manj prijetno, nad 70 odstotki pa je zrak zatohlel. Takrat zračenje z odpiranjem oken ne pomaga vedno, saj je zunaj lahko enako vlažno.
Od kod prihaja vlaga v zaprte prostore?
Vlaga ne pride le od zunaj. Ustvarjamo jo tudi sami z vsakodnevnimi opravili. V dobro izoliranih stavbah brez naravnega pretoka zraka ta vlaga ostane v prostoru. Med glavne vire spadajo:
- Med kuhanjem in pripravo hrane, še posebej ob vretju vode brez prižgane nape, se vlaga hitro razširi po stanovanju.
- Pri prhanju s toplo vodo nastane veliko pare. Ko odpremo vrata kopalnice, ta preide v ostale prostore.
- Tudi sušenje perila v zaprtem prostoru je velik vir vlage. Ena runda mokrega perila lahko v zrak odda do tri litre vode.
- Samo z dihanjem in znojenjem povprečna družina nenehno dodaja vodno paro v zrak dnevne sobe.
Težave pri zračenju po poletnih nevihtah
Po vročem dnevu popoldanska nevihta nekoliko zniža temperaturo. Običajno takrat odpremo okna, da bi prezračili stanovanje in spustili vanj hladnejši zrak.
Vendar dež hkrati poveča količino vlage zunaj. Z zračenjem tako v prostor spustimo veliko vodne pare. Ko se zunanje površine po dežju spet segrejejo, postane zrak v stanovanju soparen. Temperatura morda pade, a zaradi visoke vlažnosti je počutje še slabše.
Sobni ventilatorji takrat ne pomagajo veliko. Samo premikajo vlažen zrak. Ker znoj ne izhlapeva, nas pihanje ne ohladi. Vlago je treba fizično odstraniti iz prostora.
Reševanje problema sopare
Odstranjevanje vlage je enostavnejše z uporabo primernih naprav. Sodobne klimatske naprave delujejo po preprostih fizikalnih zakonih in hkrati hladijo ter razvlažujejo zrak.
Pri tem je pomembna točka rosišča. Gre za temperaturo, pri kateri zrak začne kondenzirati. Ko topel in vlažen zrak potuje preko hladnega toplotnega izmenjevalnika klimatske naprave, se ohladi pod točko rosišča. Vodna para se spremeni v kapljice.
Voda se zbere v pladnju in po cevi odteče ven. Zrak, ki se vrne v prostor, ni samo hladnejši, ampak predvsem bolj suh. Že manjše znižanje vlažnosti precej izboljša občutek udobja pri isti temperaturi.
Senzibilno in latentno hlajenje
Hlajenje prostora delimo na dva procesa. Senzibilno hlajenje znižuje temperaturo zraka. Latentno hlajenje pa je proces, pri katerem se energija porablja za odstranjevanje vlage. V najbolj soparnih dneh klima veliko moči porabi samo za sušenje zraka.
Premočne naprave prostora ne ohladijo nujno bolj optimalno. Ohladijo ga prehitro in se izklopijo, preden uspejo izločiti dovolj vlage. Prostor postane hladen in vlažen. Pravilno izbrana klima deluje dlje časa pri nižji moči in zrak postopoma razvlaži.
Funkcija razvlaževanja
Včasih hlajenje sploh ni potrebno. Ob oblačnih in deževnih poletnih dneh je zunaj morda 24 stopinj, a je zrak soparen. Klasično hlajenje bi prostor preveč ohladilo in ustvarilo občutek mraza.
Takrat pride prav funkcija razvlaževanja. Na daljinskem upravljalniku je običajno označena s kapljico. Pri tej nastavitvi se pretok zraka upočasni. Zrak ostane dlje v stiku s hladnim izmenjevalnikom.
Naprava tako predvsem odstranjuje vodo, namesto da bi nižala temperaturo. Sobna temperatura ostane prijetna, vlaga pa pade na okoli 50 odstotkov. Zrak postane bolj prijazen za dihanje in bivanje.
Vlaga in bivalna mikroklima
Nadzor nad vlago vpliva tudi na kakovost bivanja. V vlažnem okolju se hitreje razvijajo pršice in mikroorganizmi. Če vlažnost dlje časa presega 60 odstotkov, se ti lažje zadržujejo v tekstilu in pohištvu.
Z ustrezno vlažnostjo lažje ohranjamo higieno prostorov. Skupaj s filtracijo zraka zmanjšamo število dražljivcev, kar olajša dihanje.
Če spremljamo in uravnavamo vlažnost, so prostori veliko prijetnejši za bivanje. S pomočjo klimatskih naprav si tako preprosto zagotovimo primernejše okolje kljub nihanju zunanjih temperatur.
