Spomladanski prehod pogosto preseneti lastnike ogrevalnih sistemov. Ko se zunanje temperature gibljejo med nič in petimi stopinjami Celzija, zrak pa je zelo vlažen, zunanje enote hitro zaledenijo. To poveča porabo elektrike ravno takrat, ko pričakujemo nižje stroške ogrevanja.
Zakaj temperature okoli ničle povzročajo največ težav
Mnogi mislijo, da so za napravo najbolj naporne zime pri minus desetih stopinjah. V resnici je prehodno obdobje, kot je marec, precej bolj problematično. Zrak pri treh stopinjah namreč zadrži veliko več vlage kot pri hudih minusih.
Ventilator vleče zrak skozi zunanjo enoto. Da naprava iz njega sploh dobi toploto, morajo biti lamele uparjalnika hladnejše od okolice. Pri zunanjih treh stopinjah ima uparjalnik na primer minus dve. Vlaga iz zraka tam takoj kondenzira in zmrzne. Spomladi je vlage v zraku veliko, zato se led nabere hitro. Ta ledena plast deluje kot izolacija. Pretok zraka se zmanjša in sistem vse težje črpa toploto.
Kaj se dogaja med odtaljevanjem zunanje enote
Led je treba odstraniti. Takrat se vklopi odtaljevanje oziroma defrost. Hladilni cikel se začasno obrne. Namesto da bi naprava grela hišo, vzame nekaj tople vode iz sistema in z njo segreje zunanji uparjalnik. Led se stopi in odteče. Iz enote se takrat pogosto dviga gosta bela para. Nekateri se prestrašijo, da nekaj gori, a gre za povsem običajen pojav.
Odtaljevanje porablja energijo. Prostori se tistih nekaj minut ne ogrevajo, kompresor pa za taljenje ledu rabi elektriko. Cikel traja nekje od pet do deset minut in se običajno sproži vsako uro ali uro in pol. Stvari pa se zapletejo, če se defrost vklaplja prepogosto.
Kdaj so cikli odtaljevanja prepogosti
Sodobne toplotne črpalke same presodijo, kdaj potrebujejo odtaljevanje. Včasih pa se zaradi slabih pogojev ali napake začnejo odtaljevati vsakih dvajset minut. To porabi ogromno elektrike in nepotrebno obremenjuje kompresor.
Da nekaj ni v redu, boste najprej opazili v hiši. Radiatorji ali talno gretje ne dosežejo prave temperature, saj sistem preveč časa tali zunanji led in premalo ogreva vodo. Sledi višji račun za elektriko. Zunaj pa boste videli debelo plast ledu, ki včasih preraste celo zaščitno mrežico in ne izgine niti po zaključenem ciklu.
Koliko vas to stane
Slabše delovanje se hitro pozna na položnici. Grelno število ali COP nam pove razmerje med porabljeno elektriko in proizvedeno toploto. Pri dveh stopinjah zunaj in ogrevanju vode na 35 stopinj je običajen COP okoli 3,6. Ena kilovatna ura elektrike torej da 3,6 kilovatne ure toplote.
Ko oklep ledu ustavi pretok zraka in so defrosti stalni, to povprečje pade na 2,1 ali nižje. Vzemimo hišo s 150 kvadrati. V hladnem marčevskem dnevu rabi okoli 60 kilovatnih ur toplote. Normalno delujoč sistem bi za to porabil 16 kilovatnih ur elektrike, zaledenel pa skoraj 30. V enem vlažnem mesecu vas lahko ta razlika stane dodatnih 60 evrov ali več.
Kaj lahko rešite sami
Pred klicem serviserja lahko nekaj stvari preverite in uredite kar sami.
- Odstranite fizične ovire okoli enote. Sneg, listje ali preblizu posajeno grmičevje ovirajo pretok zraka. Okoli naprave naj bo vedno vsaj pol metra praznega prostora.
- Preverite odvod kondenza. Stopljen led mora nekam odteči. Če so cevi zamašene ali zaledenele, se bo voda ustavila v pladnju in tam zmrznila. Led bo nato začel lesti navzgor po lamelah. Mnoge naprave imajo v pladnju grelni kabel. Če na dnu stalno stoji led, ta kabel morda ne dela ali pa je izklopljen.
- Znižajte temperaturo ogrevanja. Že stopinja ali dve manj pomenita manjšo obremenitev za kompresor. Lamele se bodo manj ohladile in led se bo nabiral počasneje.
Prilagoditev ogrevalne krivulje v prehodnem času
Spomladi so razlike med nočjo in dnevom velike. Popoldne je zunaj 15 stopinj, ponoči pa blizu ničle. Zato mora biti ogrevalna krivulja dobro nastavljena.
Ta krivulja napravi pove, kako toplo vodo naj pošlje v cevi glede na zunanjo temperaturo. Če ni nastavljena pravilno, bo voda podnevi prevroča. Sobe se bodo hitro segrele, termostat bo ogrevanje ugasnil, hiša se bo nato ohladila in naprava se bo spet prižgala. Temu pravimo taktiranje.
Taktiranje uničuje kompresor
Stalno prižiganje in ugašanje škoduje celotnemu sistemu. Zagoni povzročajo električne sunke in obrabljajo gibljive dele. Inverterske naprave sicer znajo zmanjšati svojo moč na recimo 20 odstotkov. Ampak če hiša spomladi potrebuje samo dva kilovata toplote, naprava pa na minimumu daje tri kilovate, se preprosto mora ugasniti.
Težavo pogosto reši zalogovnik tople vode. Deluje kot blažilec in shrani odvečno toploto. Kompresor tako dela dlje v enem kosu. Ko se ugasne, ogrevanje še naprej črpa toploto iz zalogovnika. Če zalogovnika nimate, pomaga sprememba histereze v nastavitvah. S tem napravi poveste, da naj počaka z zagonom, dokler temperatura v sobi ne pade za malenkost več.
Kdaj poklicati serviserja
Če ste očistili okolico in preverili odtok, zunaj pa se še kar nabira led, ugasnite napravo in pokličite servis. Določenih napak brez orodja in znanja ni mogoče odpraviti.
Včasih odpove temperaturni senzor na uparjalniku. Elektronika ga potrebuje, da prepozna zaledenitev. Okvarjen senzor bo pošiljal napačne podatke. Naprava se bo odtaljevala takrat, ko bo povsem čista, ali pa bo stala zamrznjena v debel led in ne bo naredila ničesar. Menjava tega senzorja je hitra.
Led se nabira tudi ob pomanjkanju hladilnega plina. Sistem je pod hudim pritiskom. Že majhna razpoka na spojih povzroči, da plin z leti počasi uide. Ko ga zmanjka, se kompresor pregreva. Moč naprave pade in uparjalnik zaledeni le na določenih mestih. Takrat mora mojster poiskati luknjo, jo zatesniti in napravo napolniti s točno odmerjeno količino novega plina.
Rešitev je lahko na koncu samo programska. Softver v črpalkah se posodablja. Na rednem servisu vam lahko naložijo novo različico programa, ki morda spremeni način odtaljevanja in bolje upravlja z napravo v prehodnem vremenu.
