Poleti prostorov ne ogrevamo več, a naprave v domačih kotlovnicah še vedno delujejo. Skrbijo za pripravo tople sanitarne vode. Pri tem pogosto nastajajo nepotrebne energetske izgube. Ustrezna nastavitev poletnega režima zmanjša porabo elektrike in razbremeni sistem.
Zakaj poraba elektrike poleti včasih ne upade
Ko se zunanje temperature dvignejo, ogrevanje prostorov ugasnemo. Pričakujemo nižji račun za elektriko. Kljub temu nekatere naprave poleti porabijo od 30 do 50 evrov na mesec samo za toplo vodo.
Razlog za to je prepogosto vklapljanje kompresorja. Toplotne črpalke zrak-voda imajo poleti visok izkoristek, saj je zrak topel in naprava vodo segreje hitro. Težava nastane, če se voda v bojlerju prehitro ohlaja in jo mora sistem nenehno dogrevati.
Zaradi padcev temperature v zalogovniku se lahko naprava zažene tudi po desetkrat na dan in deluje le po nekaj minut. To poveča porabo elektrike in obremenjuje mehanske dele. Kompresor ob zagonu porabi precej več toka kot med enakomernim delovanjem, ob tem pa se bolj obrablja.
Kakšen vpliv ima cirkulacijski vod na izgube
Pogosto je za nenehno dogrevanje kriv neustrezno krmiljen cirkulacijski vod, ne slaba izolacija zalogovnika. Obtočna črpalka poskrbi, da iz pipe takoj priteče topla voda. Cevi so običajno speljane po celotni hiši in se vračajo v kotlovnico.
Če obtočna črpalka deluje neprekinjeno, cevi v stenah delujejo kot velik podometni radiator. Toplota iz bojlerja prehaja v okolico tudi pri dobro izoliranih ceveh. V nekaj urah lahko temperatura v 200-litrskem zalogovniku zaradi stalnega kroženja pade za pet do deset stopinj.
Ko temperatura pade pod nastavljeno mejo, termostat vklopi ogrevanje vode. Cikel se ponavlja podnevi in ponoči, čeprav v hiši takrat nihče ne toči tople vode.
Kaj povzroča nenehno dogrevanje vode
Naslednji razlog je previsoko nastavljena temperatura sanitarne vode. Pozimi nekateri nastavijo bojler na 55 ali 60 stopinj Celzija. Poleti to prinaša predvsem višje stroške in toplotne izgube.
Vodo za prhanje običajno zmešamo na približno 38 stopinj. Vzdrževanje zelo visoke temperature v zalogovniku pospeši ohlajanje zaradi večje razlike s temperaturo okolice. Sistem mora za doseganje 60 stopinj delovati pri višjih obratih in tlakih, zato je manj učinkovit.
Pri visokih temperaturah se hitreje izloča vodni kamen. Njegove obloge na toplotnem izmenjevalcu v bojlerju delujejo kot izolator. Prenos toplote na sanitarno vodo je zaradi tega počasnejši in kompresor mora ob vsakem ciklu delovati dlje.
Kako prepoznati težavo v domači kotlovnici
Prepogosto vklapljanje preverite na zaslonu notranje enote. Večina naprav beleži število vklopov kompresorja in čas delovanja. Te podatke najdete v informacijskem meniju.
Če se naprava poleti samo za gretje vode vklopi več kot petkrat na dan, sistem verjetno ni pravilno nastavljen. Opozorilo je tudi visoka poraba elektrike zunaj sezone ogrevanja. Priprava sanitarne vode poleti povprečno štiričlansko družino stane med 10 in 15 evrov na mesec.
Bodite pozorni tudi na tiho šumenje v vodovodnih ceveh pri zaprtih pipah. To pomeni, da obtočna črpalka neprekinjeno deluje.
Konkretni ukrepi za zmanjšanje poletnih stroškov
Najprej preklopite sistem na poletni režim delovanja. Na upravljalniku je pogosto označen s simbolom pipe, sonca ali dežnika. S tem izklopite obtočno črpalko za ogrevanje prostorov in naprava ogreva le še sanitarno vodo.
Nato prilagodite temperaturo. Znižanje nastavitve tople vode na 42 do 45 stopinj zadošča za večino gospodinjstev. Toplotne izgube zalogovnika bodo manjše, kompresor pa bo deloval z boljšim izkoristkom.
Poskrbite še za urnike. Sodobne toplotne črpalke omogočajo natančno določanje časovnih intervalov delovanja. Sistem lahko nastavite tako, da greje vodo in vklaplja obtočno črpalko samo ob določenih urah dneva.
Pomen urnikov obtočnih črpalk
Cirkulacijska črpalka naj deluje takrat, ko porabite največ tople vode. Običajno je to zjutraj med 6. in 8. uro ter zvečer med 18. in 22. uro. Vmes naj bo izklopljena, da se voda v ceveh ne ohlaja po nepotrebnem.
Tudi gretje sanitarne vode lahko omejite na daljše cikle. Če se kompresor vklopi le popoldne, bo naprava ogrela zalogovnik naenkrat. Voda bo zaradi nedelujoče cirkulacijske črpalke ostala topla do večera.
V nekaterih sistemih obtočna črpalka nima lastnega krmiljenja preko toplotne črpalke. Takrat problem neprekinjenega delovanja reši preprosta programska ura, ki jo vstavite v električno vtičnico.
Ali antilegionelni program povečuje porabo
Preverite antilegionelni program. Ta občasno segreje vodo na 60 ali 65 stopinj, da prepreči razvoj bakterij v stoječi vodi.
Nekatere naprave imajo program tovarniško nastavljen na prepogosto izvajanje. Marsikje se vklopi vsak drugi dan. To močno poveča porabo elektrike, saj kompresor sam težko doseže tako visoko temperaturo in se morajo vklopiti vgrajeni električni grelci.
V gospodinjstvih z redno porabo vode zadostuje zagon programa enkrat na štirinajst dni ali enkrat mesečno. Pri normalni uporabi se voda v bojlerju zamenja v dnevu ali dveh, zato je tveganje za bakterije majhno. Program nastavite na nočni čas, ko vode ne potrebujete.
Kdaj je potreben obisk serviserja
Osnovne nastavitve lahko uredite sami, nekatere napake pa zahtevajo strokovni pregled. Če toplotna črpalka potrebuje več ur za segretje 200-litrskega bojlerja pri visokih zunanjih temperaturah, gre verjetno za tehnično težavo.
Možen vzrok je pomanjkanje plina v povezavi med notranjo in zunanjo enoto. Prenos toplote se poslabša tudi zaradi okvare ekspanzijskega ventila ali zapacanega filtra na vodnem delu. Naprava zaradi teh napak porabi več elektrike.
Serviserja pokličite, če se na zaslonu pojavljajo opozorila o temperaturnih tipalih. Pokvarjeno tipalo lahko sporoča prenizko temperaturo zalogovnika. Krmilnik zato nenehno greje vodo, ki v resnici postaja prevroča.
Včasih se pokvari preklopni ventil v notranji enoti. Ta usmerja vodo v ogrevanje prostorov ali v bojler. Če zaradi umazanije obtiči v vmesnem položaju, del toplote uhaja v talno ali radiatorsko ogrevanje, bojler pa se greje počasi.
Vpliv zunanje temperature na gretje vode
Ljudi pogosto zanima, kdaj je najboljši čas za segrevanje zalogovnika poleti. Mnogi uporabljajo naprave ponoči zaradi cenejše tarife elektrike. Pri toplotnih črpalkah zrak-voda pa je logika drugačna.
Ponoči in zgodaj zjutraj so zunanje temperature najnižje, zato ima kompresor slabši izkoristek. Zalogovnik je bolje segrevati popoldne. Pri 30 stopinjah zunanje temperature bo naprava porabila precej manj elektrike, da segreje vodo na 45 stopinj.
Topel poletni zrak omogoča najboljšo učinkovitost delovanja. V izoliranem zalogovniku ob izklopljeni cirkulacijski črpalki bo voda brez težav ostala topla do večera in naslednjega jutra. Takšen urnik zniža račune in skrajša čas delovanja kompresorja.
Povezava s sončno elektrarno
Popoldansko gretje tople vode je smiselno tudi za gospodinjstva s sončno elektrarno. Največja proizvodnja elektrike namreč sovpada z najvišjimi dnevnimi temperaturami.
Ogrevanje vode med 12. in 15. uro zagotavlja visok izkoristek naprave. Hkrati sistem porablja lastno proizvedeno elektriko s strehe in s tem zmanjša obremenitev javnega omrežja.
Pravilno nastavljena priprava tople vode poleti prihrani denar in podaljša življenjsko dobo naprave. Z nekaj preprostimi popravki urnikov in temperatur preprečite delovanje sistema v prazno.
