Spomladanske otoplitve in daljši dnevi na regionalne ceste ob gozdovih prinašajo specifične nevarnosti. V mraku se gozd prebudi. Živali pogosto zaidejo do cestišča, ki se čez dan segreje. Večerna varna vožnja se lahko ob srečanju z divjadjo zelo hitro zaplete.
Hitrost in reakcijski čas v mraku
Predstavljajte si večerno vožnjo pri devetdesetih kilometrih na uro. Cesta se vzpenja skozi gozd. Asfalt je suh in vožnja deluje udobno. Kratke luči osvetlijo le nekaj deset metrov cestišča pred avtomobilom, robovi pa ostanejo v temi. Zvečer se človeško oko slabše prilagaja na slabo svetlobo. Periferni vid je zmanjšan. Če k temu dodamo še utrujenost, se reakcijski čas voznika močno podaljša.
Trezen in zbran voznik potrebuje približno eno sekundo, da sploh reagira. Pri hitrosti devetdeset kilometrov na uro to pomeni petindvajset prevoženih metrov. V tem času noga šele išče stopalko za zavoro. Sledi zaviranje, ki do ustavitve vzame še kakšnih štirideset metrov. Skupna zavorna pot tako znaša petinšestdeset metrov. Ker pa kratke luči svetijo le okoli petdeset metrov naprej, vozila preprosto ni mogoče pravočasno ustaviti, če žival opazimo šele na koncu svetlobnega snopa.
Izmikanje oviri vodi v večje tveganje
Ko se pred avtomobilom pojavi senca, vozniki pogosto reagirajo povsem instinktivno in trznejo z volanom. V paniki poskušajo obvoziti žival. Takšen manever pa veliko pogosteje pripelje do hujše nesreče kot sam trk z divjadjo.
Hiter obrat volana pri visoki hitrosti destabilizira vozilo. Avto lahko zdrsi na nasprotni pas, kjer morda pripelje drugo vozilo, ali pa zleti s ceste. Za razliko od živali drevesa ob udarcu ne popustijo. Energija trka v trdo in nepremično oviro se prenese naravnost na potnike. Na tem mestu varna vožnja pomeni, da gremo proti lastnim nagonom.
Kako pravilno reagirati ob srečanju z divjadjo
Na treningih vožnje se hitro pokaže, da je refleks izmikanja zelo močan. Težko se je prisiliti v drugačno reakcijo, vendar je to nujno. Ko na cesto skoči žival, upoštevajte naslednje korake:
- Stopalko za zavoro je treba pohoditi z vso močjo. S tem takoj aktiviramo ABS sistem in znižujemo hitrost.
- Roke naj trdno držijo volan v povsem ravni smeri. Ne zavijajte ne levo ne desno.
- Če vozila ni mogoče ustaviti, se morate sprijazniti s čelnim trkom v žival kot z najboljšo možno rešitvijo v dani situaciji.
Sprednji deli sodobnih vozil so narejeni tako, da prevzamejo silo udarca. Pokrov motorja in hladilnik bosta verjetno uničena, potniška kabina pa bo ostala varna in avto bo ostal na cesti. Poškodovano pločevino je mogoče zamenjati, hudih poškodb ob trku v drevo pa ne.
Opazovanje okolice in prilagoditev hitrosti
Spomladi so živali zelo aktivne, saj iščejo hrano in prehajajo na nova območja. Prometni znaki z opozorilom na divjad stojijo tam z razlogom. Označujejo mesta, kjer srne in druge živali redno prečkajo cesto.
Obcestni količki z modrimi odsevniki sicer lomijo svetlobo v gozd in plašijo divjad, vseeno pa niso popolno zagotovilo. Najbolj pomaga, če zmanjšate hitrost. Že pri sedemdesetih kilometrih na uro je zavorna pot bistveno krajša, energija ob morebitnem trku pa veliko manjša.
Dve svetleči piki v temi običajno pomenita odsev živalskih oči. Žarometi žival zaslepijo, zato ta pogosto otrpne kar sredi ceste. Ob tem velja upoštevati, da srne redko hodijo same. Eni živali bo najverjetneje sledila še druga. Ne pospešujte takoj, ko prva srna steče v gozd, saj zlahka trčite v naslednjo.
