Še pred desetletjem je bil zvok pokanja plastike na parkirišču predvsem razlog za slabo voljo in obisk lokalnega ličarja. Danes podoben trk pogosto prinese visoke stroške. Proizvajalci namreč svetlobna telesa sodobnih avtomobilov potiskajo povsem na robove karoserije. Za na videz nedolžno poškodbo odbijača se tako skriva ena najdražjih komponent sodobnega vozila.
Pametni žarometi
Nočna vožnja po neosvetljenih cestah hitro pokaže uporabnost pametnih žarometov. Matrična LED tehnologija s pomočjo kamere na vetrobranskem steklu samodejno prilagaja svetlobni snop. Nasproti vozeča vozila sistem zasenči, medtem ko okolica ostaja bolje osvetljena. To vozniku olajša vožnjo in poveča preglednost.
Takšen preskok od halogenskih žarnic veliko voznikov prepriča pri nakupu novega vozila. Težave in visoki stroški pa nastanejo ob poškodbah.
Sestava sodobnih žarometov
Včasih je menjava počenega žarometa stala nekaj deset evrov za plastično ohišje in žarnico. Sodoben žaromet pa ni več le preprosto svetilo, ampak kompleksen elektronski modul. Znotraj zatesnjenega ohišja najdemo:
- več deset ali sto procesorsko krmiljenih LED diod,
- elektroniko za izračunavanje in usmerjanje svetlobnega snopa,
- hladilne sisteme, ki preprečujejo pregrevanje,
- senzorje in majhne motorje za mehansko premikanje leč.
Zaradi teh elementov je cena nadomestnega dela visoka. Nov kos za povprečno kombilimuzino srednjega razreda stane med 1.500 in 2.500 evri. Pri prestižnejših znamkah so zneski še bistveno višji.
Menjava celotnih sklopov
Težava za lastnike in zavarovalnice je v tem, da avtomobilska industrija vse redkeje omogoča popravila posameznih delov. Če pri manjšem trku poči zgolj zunanja plastika in notranja elektronika ostane nepoškodovana, uradna menjava samo prozornega pokrova ni mogoča. Zamenjati je treba celoten žaromet, kar poveča stroške in količino odpadkov.
Popolnoma delujoče komponente se tako zavržejo zaradi manjše razpoke, skozi katero bi sčasoma lahko vdrla vlaga. Proizvajalci to prakso utemeljujejo z ohranjanjem varnosti in tovarniških standardov.
Popravila otežuje tudi programska zaščita. Elektronika žarometa je povezana z osrednjim računalnikom vozila. Preprosta vgradnja rabljenega dela iz drugega avtomobila zato pogosto ne deluje, saj mora biti komponenta tovarniško kodirana na pooblaščenem servisu.
Vpliv na trg rabljenih vozil
Višji stroški popravil sprednjega dela vozila vplivajo na zavarovalnice, ki dvigujejo premije kasko zavarovanj. Dolgoročna težava pa se kaže pri rabljenih avtomobilih.
Povprečna starost avtomobilov v Sloveniji presega dvanajst let. Ko vrednost rabljenega vozila z matričnimi žarometi pade na pet ali šest tisoč evrov, okvara enega samega žarometa postane strošek, ki presega smiselnost popravila. Kupci starih vozil pogosto ne pomislijo na ceno zamenjave okvarjenih elektronskih komponent po izteku garancije.
Napredna svetlobna oprema sicer izboljša vidljivost na cesti, vendar njena konstrukcija brez možnosti menjave posameznih delov prinaša precejšnje stroške ob vsaki okvari ali manjšem parkirnem trku.
