Poleti vročina ne obremeni le ljudi, ampak tudi stavbne hladilne in ogrevalne sisteme. Pozornost radi usmerimo na sobne termostate, zunanjo enoto pa pustimo na pripeki. Če poskrbimo zanjo, bo delovala dlje in z manj okvarami.
Vpliv visokih temperatur na kompresor
Za hlajenje ali segrevanje mora obstajati ustrezna temperaturna razlika med zrakom in hladilnim medijem. Ko zunaj preseže 35 stopinj Celzija, kompresor dela pod večjo obremenitvijo. Vročina oteži oddajanje toplote pri hlajenju oziroma viša tlake pri gretju sanitarne vode. Tlak naraste. Porabi se več elektrike, deli pa se hitreje obrabljajo.
Kovinsko ohišje naprave na neposrednem soncu se hitro segreje nad 50 stopinj Celzija. Elektronika in tipala takrat trpijo. Olje v kompresorju se razredči, zato slabše maže drsne površine. Če to traja dolgo, nastanejo mehanske poškodbe.
Zakaj priprava sanitarne vode sredi dneva uničuje napravo?
Veliko sistemov tovarniško ves dan ohranja enako temperaturo sanitarne vode. Ko po kosilu porabite vodo za pomivanje posode, se gretje vklopi. Če naprava vodo segreva na 50 stopinj pri 38 stopinjah zunaj, dela na robu zmogljivosti. Temperatura v kompresorju takrat zlahka preseže 90 stopinj Celzija.
S tem zapravljate energijo in uničujete materiale. Urnik gretja vode preprosto prestavite na nočni čas. Ponoči je zunaj redko več kot 22 stopinj. Naprava bo vodo segrela hitreje, z manj napora in v času cenejše tarife. Povprečno gospodinjstvo lahko poleti s to potezo prihrani do 30 evrov, oprema pa bo delovala lažje.
Ločevanje sistemov in prilagoditev histereze
Histereza pove, koliko mora pasti temperatura vode, da se gretje spet zažene. Pri osnovnih nastavitvah gre za nekaj stopinj. Če vodo grejete na 50 stopinj, se bo sistem morda vklopil že pri 45 stopinjah. Povečajte to razliko na 10 ali 15 stopinj. Število vklopov bo manjše. Pri 40 stopinjah se še vedno lahko udobno stuširate, črpalka pa se ne bo zaganjala ob vsakem odprtju pipe. Večja histereza v kombinaciji z nočnim delovanjem ščiti opremo in zniža stroške.
Kako prepoznati znake preobremenitve sistema?
Preobremenjena naprava najprej spremeni zvok. Ventilator zunaj dela na polno, kar zveni kot glasno bučanje. Zraven se pogosto sliši še piskajoč kompresor, ki se bori s previsokim tlakom v napeljavi. Ko tlaka ne more več uravnati, bo zaslon pokazal napako.
Včasih elektronika celo ustavi sistem, da obvaruje cevi ali motor pred okvaro. Močne vibracije se radi prenesejo na konzole in fasado. Kovinski zvoki in ropot ob zagonu opozarjajo na prevelike sile ali uničene ležaje ventilatorja. Če te zvoke ignorirate, bo sledilo večje popravilo.
Nove toplotne črpalke imajo senzorje, ki nadzirajo delovanje. Znižajo moč ali ugasnejo sistem, preden pride do večje napake. A stalna opozorila in prisilne ustavitve vseeno škodujejo elektroniki.
Pametno upravljanje hlajenja za razbremenitev sistema
Mnogi hlajenje vklopijo šele, ko v hiši postane vroče. To je navadno pozno popoldne, ko je zunaj najbolj vroče. Takrat mora naprava delati s polno močjo in se hkrati boriti še z zunanjo pripeko. Bolje je stavbo ohladiti vnaprej.
Vklopite jo zjutraj. Pri 20 stopinjah zunaj je izkoristek največji. Stene in tla se bodo postopoma ohladili. Popoldne, ko je vročina najhujša, bo oprema le vzdrževala temperaturo na minimumu ali pa sploh ne bo delala. Porabili boste manj elektrike, deli pa se ne bodo tako obrabljali.
Fizična zaščita in pomen pravilnega senčenja
Sonce segreje ohišje in zrak okoli njega. Senca pomaga, a vsaka senca ni dobra. Ljudje pogosto postavijo lesene ali plastične pregrade preblizu naprave. S tem zaprejo pretok zraka. Ventilator nato vsesava zrak, ki ga je ravnokar izpihal. Tak zrak je vroč, učinkovitost pade, poraba pa zraste.
Pri nadstreških bodite previdni. Neizolirana kovinska streha se na soncu segreje in seva toploto navzdol. Streha naj bo iz materialov, ki se ne pregrejejo, ali naj ima zračno režo za odvod toplote. Lesene lamele pod pravim kotom ustavijo sonce, topel zrak pa lahko uide navzgor.
Stroga pravila za zagotavljanje pretoka zraka
Zunanja enota potrebuje dovolj prostora:
- Zadaj in ob straneh: Pustite vsaj pol metra praznega prostora, da zrak lahko kroži.
- Spredaj: Pred ventilatorjem potrebujete dober meter in pol prostora brez ovir.
- Nadstrešek: Morebitna streha naj bo vsaj en meter nad napravo.
- Rastline: Grmi dajejo senco. Vseeno jih redno obrezujte in grabite listje, sicer se zamašijo odtoki kondenza.
Je polivanje ohišja z vodo pametna rešitev?
Poleti se pojavijo nasveti, da lahko zunanjo enoto ohladite z vodo iz cevi. Voda takrat res zniža temperaturo lamel, a na dolgi rok boste s tem naredili več škode. V vodovodni vodi so namreč minerali, kot sta kalcij in magnezij.
Ko voda izhlapi, minerali ostanejo na rebrih. Ob rednem polivanju se tam nabere vodni kamen, ki deluje kot izolator. Zamašene lamele ovirajo zrak in ustvarijo nov problem – trajno pregrevanje mehanizma. Očistiti trd vodni kamen s tankih lamel je težko. Včasih je treba zamenjati celoten izmenjevalec.
Raje poskrbite za čisto okolico. Prah, trava in cvetni prah se poleti radi nalepijo na zadnjo stran. Umazanijo preprosto poščetkajte z mehko krtačo.
Kdaj mora posredovati strokovnjak
Včasih oprema poleti ne zmore več, tudi če pazite na senco in urnike. Če se motor zaganja in ugaša na nekaj minut, gre za napako. Običajno v sistemu primanjkuje hladilnega plina.
Plin namreč prenaša toploto in ob tem še hladi motor. Ko ga zmanjka, se motor pregreje in ugasne. Tega ne morete rešiti z gumbi in nastavitvami. Serviser bo moral najti mesto puščanja, popraviti cevi in napolniti plin.
Pozorni bodite tudi na ekspanzijski ventil. Če obtiči, se zruši ravnovesje tlakov v sistemu. Napravo ugasnite in pokličite serviserja. Če boste poskušali sistem naprej siliti v delovanje, lahko uničite notranje dele. To pomeni zelo drago popravilo.
Pravočasna priprava na vročino
Pred vročinskim valom zunaj poglejte, ali je okoli enote dovolj prostora in odstranite umazanijo. Preverite urnike in prestavite gretje vode na noč. S tem boste znižali račun za elektriko in poskrbeli, da bo naprava preživela tiste najbolj vroče dni v letu.
