Past prihodnjega jaza in iluzija jutrišnjega dne

Velikokrat računamo na nekoga, ki zmore vse, ni nikoli utrujen in ima neskončno časa. To smo mi sami v prihodnosti. Ta fiktivna oseba bo po našem mnenju jutri brez težav rešila vse današnje zaostanke.

Prestavljanje na jutri

Ko nam zmanjka časa, obveznosti prestavimo. Prepričani smo, da bomo imeli jutri več energije in se bomo takoj lotili tistega zoprnega poročila. V psihologiji se to imenuje optimistična pristranskost načrtovanja. Pri razmišljanju o prihodnosti preprosto pozabimo na utrujenost in omejitve.

Slike možganov pri tem pokažejo nekaj zanimivega. Ko razmišljamo o sebi v prihodnosti, se aktivirajo isti centri kot pri razmišljanju o popolnem tujcu. Do svojega jutrišnjega jaza nimamo empatije. Zato ga brez težav zasujemo z nalogami, ki se nam jih danes ne ljubi opraviti.

Seznami nalog in slaba vest

Seznam nalog hitro postane predal za odlaganje slabe vesti. Namesto da bi naša produktivnost temeljila na dejanskem času, prestavitve zmanjšajo trenutno tesnobo. Ko težko nalogo odložimo na jutri, čutimo olajšanje in v možganih se sprosti dopamin. Stres upade. Počutimo se dobro, čeprav nismo naredili ničesar.

Naslednje jutro nas čaka realnost. Prihodnji jaz postane sedanji. Smo ista utrujena oseba kot včeraj. Pogled na dolg seznam nalog nas ohromi. Možgani zato iščejo distrakcije in namesto dela spet brskamo po spletu. Obveznosti znova prestavimo na popoldne in nato na jutri.

Iluzija idealnih pogojev

Pri načrtovanju se ujamemo v past idealnih pogojev. Prepričani smo, da jutri ne bo nepričakovanih klicev in da se sestanki ne bodo zavlekli.

Ko ocenjujemo tuje projekte, upoštevamo zamude in zaplete. Pri lastnih dneh pa načrtujemo tako, kot da ne bo nobenih prekinitev. Posledica tega je stres. V zaostanku smo že takrat, ko zjutraj prižgemo računalnik. Od tod izvira občutek krivde in nenehna misel, da nismo naredili dovolj.

Načrtovanje za utrujenega sebe

Za rešitev ne potrebujete novih aplikacij ali zapletenih urnikov. Dovolj je zgolj majhna sprememba. Psihologi predlagajo metodo, pri kateri znižate pričakovanja in načrtujete za utrujenega sebe. Postopek ima tri korake:

  • Ob koncu dneva si na seznam za jutri zapišite največ dve pomembni stvari. Ostalo zapišite na ločen seznam brez določenega datuma.
  • Predviden čas za ti dve nalogi pomnožite s faktorjem 1,5. Če dokument pišete eno uro, si v koledarju rezervirajte uro in pol.
  • Načrt poglejte skozi oči nekoga, ki je slabo spal in ga boli glava.

Če se vam zdi urnik ob teh predpostavkah stresen, ga zmanjšajte. Brisati morate toliko časa, da načrt postane popolnoma obvladljiv.

Do samega sebe bodite vsaj tako prizanesljivi kot do sodelavcev. Zanimivo je, da prav znižanje pričakovanj pogosto poveča tisto pravo produktivnost. Ko brez stresa opravite osnovne naloge, dobite zagon za dodatno delo. Občutek zaostanka izgine, vi pa nehate računati na to, da boste jutri zmogli nemogoče.