Konec poletja pogosto prinese posebno vrsto utrujenosti. Glava je težka, zbranost pade in počutimo se povsem izpraznjene. Po tednih vročine telo opozarja, da mu nekaj manjka, čeprav to večinoma zmotno pripišemo le visokim temperaturam ali slabšemu spancu.
Posledice dolgega poletja
V avgustu se hitro pokažejo posledice tednov potenja. Veliko ljudi dosledno pije vodo, tudi po tri ali štiri litre na dan. Pitje je seveda nujno, a znoj ni samo voda. Z njim pospešeno izgubljamo natrij, kalij in magnezij. Če v dolgem vročinskem obdobju pijemo samo navadno vodo, lahko pomanjkanje teh mineralov celo poslabšamo. Večje količine prazne tekočine še hitreje odplaknejo preostale zaloge iz telesa.
Tako lahko pride do blage hiponatremije. V praksi to pomeni nepojasnjeno utrujenost, mišične krče, glavobole in meglo v glavi. Vročina predstavlja za telo napor, saj za ohlajanje porablja veliko energije in ob tem siromaši zaloge magnezija. Zato največja izčrpanost pogosto udari prav ob koncu poletja, ko so rezerve že precej prazne.
Sadje in navadna voda včasih nista dovolj
Poletna prehrana pogosto vključuje veliko sočnega sadja. Lubenice, breskve in grozdje sicer osvežijo, vendar vsebujejo pretežno vodo in sadni sladkor. Mineralov, ki jih telo med vročino najbolj potrebuje, je v njih razmeroma malo. Zdravje in preventiva v tem času pomenita predvsem pametno nadomeščanje izgubljenih snovi, ne pa zgolj nalivanja s hladno vodo in sokovi.
Med vročinskimi valovi strogo omejevanje soli ni vedno smiselno. Razen pri ljudeh z določenimi srčno-žilnimi boleznimi ali hudim visokim pritiskom, zdrava populacija poleti potrebuje nekoliko več soli. Včasih nenehna žeja sploh ne pomeni, da nam primanjkuje vode. Če v celicah ni dovolj natrija, telo še vedno zahteva tekočino, v resnici pa potrebuje minerale, da bi to vodo sploh lahko zadržalo.
Hrana za obnovo elektrolitov
Za rehidracijo ne potrebujete dragih športnih napitkov. Ti pogosto vsebujejo preveč sladkorja in umetnih barvil. Že preprost ščepec nerefinirane morske soli v kozarcu vode pripomore k boljši hidraciji. Sol omogoči tekočini prehod v celice, namesto da bi ta le stekla skozi telo in obremenila ledvice.
V poletni jedilnik se splača vključiti slano in z minerali bogato hrano. Navadna grška solata s kumarami, paradižnikom, olivami in feto je odličen obrok za ta namen. Paradižnik in bučke vsebujeta kalij, olive in sir pa prispevajo natrij. Pomagajo lahko tudi nekatera druga živila.
- Z avokadom vnesemo precej kalija, pri tem pa ne povzročimo večjega nihanja krvnega sladkorja.
- Morske alge in ribe so dober vir joda in različnih mineralov.
- Temno zelena listnata zelenjava pomaga pri vnosu magnezija, ki ga poleti pogosto primanjkuje.
Včasih zgolj s hrano precej težko nadomestimo ves izgubljen magnezij, zlasti po daljšem obdobju močnega potenja. Dodatek magnezija v obliki bisglicinata ali citrata v večernem času lahko pomaga umiriti telo, zmanjšati nočne krče v mečih in izboljšati spanec.
Kdaj k zdravniku
Poletno utrujenost običajno rešimo s prilagojeno prehrano, a včasih zadeva preraste v resnejše stanje. Prehiter padec ravni elektrolitov lahko pripelje do zapletov. Ob vztrajni vrtoglavici, ki ne mine niti po počitku na hladnem, neenakomernem srčnem utripu, zmedenosti ali ob nezmožnosti zadrževanja tekočine ne gre odlašati. Takrat je treba takoj obiskati zdravnika, saj hujša dehidracija hitro ogrozi organe.
Ob koncu poletja se pogosto seštejejo učinki preteklih tednov. Hidracija je zelo pomembna, a zgolj pitje velikih količin navadne vode ne bo rešilo težav, če ob tem pozabimo na izgubljene minerale. Z ustreznim vnosom tekočine in elektrolitov se počutje izboljša, utrujenost pa postopoma izzveni.
